Sirski predsednik Al Asad in namestnik iranskega zunanjega ministra Abdul Lahjan na pogovorih v Damasku. Foto: EPA
Sirski predsednik Al Asad in namestnik iranskega zunanjega ministra Abdul Lahjan na pogovorih v Damasku. Foto: EPA
Pogovori v Astani
Posebni odposlanec ZN-a, Staffan de Mistura, na pogovorih v Astani. Foto: EPA

Tiskovna predstavnica odposlanca ZN-a za Sirijo Staffana de Misture je dejala, da ni nobene potrditve, da so pogovori, ki bi morali v začetku februarja potekati v Ženevi, zares preloženi. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov naj bi novico sporočil na srečanju s predstavniki manjših sirskih opozicijskih skupin v kazahstanski Astani in obenem kritiziral pasivnost ZN-a, ki že od aprila lani niso organizirali novih pogajanj o Siriji.

Glavne sirske opozicijske skupine se pogovorov z Lavrovom sicer niso udeležile. Kremelj si z vojaško podporo sirskemu režimu, ki je privedla do spremembe položaja v sirski vojni, prizadeva postati sila z največjim vplivom v Siriji.

Ob tem si Rusija prizadeva za dolgoročno sodelovanje s Turčijo in Iranom pri reševanju sirskega položaja, je po poročanju Reutersa dejala Marija Zaharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva. Rusija in Iran sicer podpirata sirski režim, medtem ko Turčija podpira sirske upornike. Vse tri države so podprle majavo premirje med sirskimi sprtimi stranmi in se strinjale, da bodo nadzorovale njihovo skladnost.

Pogovori v Astani so bili sklicani kot posledica rusko-iransko-sirskega vojaškega pregona upornikov iz vzhodnega Alepa. Doslej je v vojni Siriji, ki državo pretresa od leta 2011, umrlo več kot 310.00 ljudi.