Kitajska naj bi priprla več kot milijon Ujgurov. Foto: EPA
Kitajska naj bi priprla več kot milijon Ujgurov. Foto: EPA
Ujguri
Ujguri so muslimanska etnična manjšina, ki živi predvsem v kitajski pokrajini Šindžjang. Foto: EPA

McDougall je to dejala v petek na začetku dvodnevnega zasedanja odbora ZN-a v Ženevi na temo Kitajske. Kot je dejala, so člani odbora "globoko zaskrbljeni" zaradi poročil o priprtju etnične skupine Ujgurov in drugih muslimanskih manjšin, zaradi česar "se je ujgurska avtonomna pokrajina spremenila v nekaj, kar spominja na taborišče za množično pridržanje, zavito v tančico tajnosti, nekakšno območje brez pravic".

Po poročanju Al Džazire je dodala, da je bilo dva milijona ljudi prisilno poslanih v t. i. taborišča za preizobraževanje oziroma politično in kulturno indoktrinacijo.

Ujguri so muslimanska etnična manjšina, ki živi predvsem v kitajski pokrajini Šindžjang, kjer predstavljajo okoli 45 odstotkov prebivalstva. Šindžjang je uradno avtonomna kitajska pokrajina kot Tibet na jugu.

Poročila o priprtjih Ujgurov in pripadnikov drugih muslimanskih manjšin krožijo že več mesecev, Kitajska pa jih je zavračala. 50-članska kitajska delegacija bo na vprašanja in očitke odgovarjala v ponedeljek, ko se bo zasedanje odbora nadaljevalo, poroča BBC.

Organizacije za zaščito človekovih pravic, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch, so odboru ZN-a posredovale poročila, v katerih so dokumentirana množična priprtja v taboriščih, v katerih naj bi bili zaporniki prisiljeni priseči zvestobo kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu. Ti dve organizaciji sicer poročata, da je v taboriščih "najmanj več deset tisoč" Ujgurov.

Zaprti za nedoločen čas, brez obtožnice
Svetovni ujgurski kongres je sporočil, da so zaporniki zaprti za nedoločen čas in brez obtožnic ter da so prisiljeni vzklikati slogane Komunistične stranke. Slabo naj bi jih hranili, veliko pa je tudi poročil o mučenjih.

Večina zapornikov naj ne bi bila nikoli obtožena zločinov in naj ne bi imeli pravnega zastopništva. Kitajska naj bi ljudi pridrževala pod krinko boj proti verskemu ekstremizmu. Kitajska vlada obstoj tovrstnih taborišč zanika.

Do poročil prihaja v času povečanih verskih napetosti na Kitajskem. V severozahodni pokrajini Ningšja je v petek več sto muslimanov protestiralo z namenom preprečitve rušenja mošeje, za katero oblasti pravijo, da nima potrebnih dovoljenj.

Organizacije za varstvo človekovih pravic opozarjajo na vse večjo sovražnost oblasti do muslimanov na Kitajskem.