Uredniški izbor
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 23 glasov Ocenite to novico!
Britanska premierka Theresa May
Bodo na prihodnjem vrhu EU-ja, ki bo tik pred božičnimi prazniki, strani vendarle začeli pogovore o prihodnjih odnosih EU-ja in Velike Britanije? Foto: EPA
Allie Renison
"Mislim, da je veliko točk, kjer EU vpliva na gospodarstvo in v bistvu raje delam v poslovnem svetu, kjer se iz dneva v dan ukvarjamo z bolj praktičnimi vprašanji kot pa s politiko. Še vedno pa se ukvarjam s trgovinskimi in EU-politikami," pravi Allie Renison. Foto: Britansko-slovenska gospodarska zbornica
David Davis
Britanski vladni pogajalec David Davis "gleda naprej": kakšen bo izid pogajanj o izstopu Velike Britanije, je še nemogoče napovedati. Foto: EPA
Brexit
Eno ključnih vprašanj, ki jih morata razrešiti London in Bruselj, je položaj britanskih državljanov v državah članicah EU-ja in obratno. Foto: EPA
       Vlada bo morala biti jasna glede svojih predlogov. Če ostanemo zunaj enotnega trga, potem je tako, da za določena področja, na katerih bo treba sprejeti nova pravila, sploh nimamo regulatorjev. Recimo področje kemikalij je tako, kajti operiramo skozi evropski regulatorni organ za to področje. Dejansko fizično nimamo nobene potrebne infrastrukture.       
 Allie Renison o mogoči zagati Londona
Allie Renison
Allie Renison si prizadeva, da bi bil glas britanskih podjetij v samih pogajanj z EU-jem bolj slišan. Foto: MMC RTV SLO/Britansko-slovenska gospodarska zbornica

Dodaj v

"Vemo, česa Velika Britanija ne želi, ne vemo pa, kaj si želi v novem odnosu z EU-jem"

Intervju z Allison Renison
29. november 2017 ob 06:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

"V Veliki Britaniji dejansko ni veliko strokovnjakov za trgovinsko politiko, kajti to področje je bilo več desetletij v rokah EU-ja. Zdaj pa se kar naenkrat vsi ukvarjajo s tem, kako deluje trgovinska politika v preostalem svetu in kako naj bi se uporabila v pogajanjih z EU-jem," pravi Allie Renison z britanskega Inštituta direktorjev (Institute of Directors).

Ena od raziskav, ki jo je naredil inštitut, ustanovljen že leta 1903, je pokazala, da je okoli 10 odstotkov britanskih podjetij že sprejelo določene odločitve, ki so bile neposredna posledica brexita, okoli 50 odstotkov jih pravi, da bodo zaradi brexita še morali sprejeti nekatere poslovne odločitve, okoli 30 odstotkov pa jih pravi, da brexit ne bo vplival na njihovo poslovanje.

London bo plačal od 45 do 55 milijard evrov
Britanski mediji so včeraj poročali, da sta Velika Britanija in EU dosegla finančni dogovor, po katerem bo morala država za izstop iz EU-ja plačati od 45 do 55 milijard evrov. Dogovor bi bil velik mejnik, ki bi omogočil začetek druge faze pogajanj, kjer bi razpravljali o prihodnjih trgovinskih odnosih med Veliko Britanijo in EU. (vir: STA)

Mislim, da se vsi strinjamo, da dogovor o prihodnjih odnosih med Veliko Britanijo in EU-jem ne bo sklenjen do marca 2019, toda zdaj se je treba zediniti o procesu tranzicije, da bomo imeli dovolj prostora za pogajanja o politikah po marcu 2019, meni Allison Renison, zadnja tri leta vodja evropske trgovinske politike na britanskem inštitutu direktorjev (British Institute of Directors), ki ima okoli 30.000 članov. Gre za profesionalno združenje predsednikov uprav in drugih izvršnih funkcij. Predtem je delala v parlamentu, in sicer na področju trgovine EU-ja in zaposlovanja. Kot je dejala med nedavnim obiskom v Ljubljani, je v ospredju njenega zdajšnjega delovanja zagotovitev, da se bo v pogajanjih slišal glas gospodarstva.

Čas pogajanj med Londonom in Brusljem bo naporen še naprej. Kot pravi, bodo morali ljudje razmišljati tudi zunaj svojih okvirov, kar pa bo predvsem težko za EU, saj veljajo številna pravila in procesi. "Kar govorimo vladi, je, da če želi nekaj povsem novega, potem mora poskrbeti, da bo na voljo dovolj časa, da se to uveljavi. Zato je prehodno obdobje tako zelo pomembno: ker omogoča čas za razmislek za nadaljnje korake."

Več pa v spodnjem intervjuju.

V obdobju po referendumu je bilo izvedenih nekaj raziskav med britanskimi podjetji glede pričakovanj in konkretnih korakov zaradi izstopa iz EU-ja. Koliko pa so ti podatki, recimo, če je bila raziskava narejena lani, uporabni še zdaj. Opaziti je, da je v zraku še veliko negotovosti, pogajanja so še zelo na začetku. Menite, da bi bili odgovori podjetij na ista vprašanja danes drugačni?

Mislim, da nekateri temelji ostajajo, ne glede na vse. Glavni cilj je omogočiti poslovanje med državami s čim manj ovirami in preprekami. Podjetja želijo imeti enak dostop do istih ljudi (potrošnikov) kot doslej, tako da se postavljajo vprašanja, kako velike morajo biti spremembe, saj smo še vedno na točki, ko se pogajanja o prihodnji trgovinski politiki še niso začela. Ostajajo nekateri izzivi za gospodarstvo, predvsem pa je treba poskrbeti, da bo glas gospodarstva glede tega, kakšen naj bo regulatoren odnos med Veliko Britanijo in EU-jem, slišan in upoštevan. Nekaj ključnih sporočil, o katerih je bilo govora v različnih raziskavah, ki jih izvajamo na mesečni ravni, ostajajo enaka: da je treba poskrbeti, da med EU-jem in Veliko Britanijo ne bodo potrebna delovna dovoljenja, da ne bo dajatev, da imamo dogovor za prehodno obdobje. V ospredje prihaja tudi poudarek na prehodu med pogovorom o ločitvi in odnosom, ki bo sledil ločitvi.

Celoten proces je zdaj še vedno na politični ravni, pri čemer se zdi, da je na točki vzemi ali pusti s stališča Bruslja, na drugi strani pa London vztraja pri svojih stališčih. Na praktični ravni, recimo v gospodarstvu, pa so stvari v bistvu jasnejše: vsi želijo, da se pravila dejansko ne bi spremenila veliko. Ves čas se pojavlja trditev, da ne more biti tako, kot je bilo doslej, ker sicer ne bi bilo smisla za EU, da vztraja pri svojih načelih. Kje smo torej trenutno?
Mislim, da sta dejansko dve plasti tega vprašanja. Eno je, kje smo v tem hipu. V tem trenutku je kar nekaj frustracij, zdi se, da so tri področja, na katerih želijo doseči napredek, in dokler tega ne bo, se ne želijo pogovarjati o trgovini in prihodnji trgovinski politiki. Tri področja so finančna odškodnina zaradi izstopa, vprašanje statusa državljanov držav članic EU-ja v Veliki Britaniji in državljanov Velike Britanije v državah članicah ter vprašanje Irske. Kar se tiče slednjega, gre za obsežno vprašanje, ne le za meje, temveč med drugim tudi za mirovni sporazum in številne druge stvari.

Mislim, da je nekaj frustracij v EU-ju in Veliki Britaniji, tudi v gospodarski srenji. O teh vprašanjih ne moremo govoriti vzporedno, hkrati pa ura tiktaka. Zato je zdaj velik pritisk na EU, da bi bil bolj fleksibilen glede svojega pristopa. Kot sem že prej rekla, je za britansko gospodarsko skupnost težko, ker niti ne vemo, kje se pogajanja zatikajo, saj pogajanja niso vedno transparentna. Vemo že, o čem želijo govoriti, toda ne vemo, ali dejansko to počno. Vemo pa, da bo na neki točki treba narediti korak na prej omenjenih treh področjih, da bi se potem lahko pogajanja premaknila v novo fazo. EU skušamo spodbuditi k bolj fleksibilnem pristopu, ker so sicer posledice tega, da pustimo stvari do zadnje minute, lahko zelo resne.

Potem pa je tu še drugi del vprašanja, o katerem mislim, da še nismo sploh govorili: kakšen bo prihodnji trgovinski odnos med EU-jem in Velike Britanije. Gre za preplet politike in praktičnih pravil. Nekatere stvari so neizogibne, ne glede na vse: če država ni v carinski uniji, tudi če ni uvoznih dajatev, se mora država kvalificirati za ta status, in gospodarstvo mora to vedeti, da se lahko ustrezno pripravi. Torej, če si znotraj carinske unije, si lahko brez skrbi, če pa nisi, je drugače. Pri tem ne gre, da bi EU želel kaznovati Veliko Britanijo, temveč je to način, na katerega deluje trgovina povsod. Potem pa postane položaj Velike Britanije bolj zapleten, ker je napovedala, da ne želi biti del enotnega trga in da ne želi biti v zdajšnji carinski uniji. Koliko fleksibilnosti pa dejansko je zunaj tega? Mislim, da so nekatere stvari neizogibne. Kakšen bo prihodnji regulatorni odnos med EU-jem in Londonom? Vemo, česa Velika Britanija ne želi, ne vemo pa, kaj si želi v tem novem odnosu.

Od britanske vlade smo prejeli več dokumentov, ki jim jaz pravim bolj razprave, o možnostih za naprej. To je sicer dobro, a obstaja velika vrzel: kaj bo nadomestilo enoten trg, kakšno bo prihodnje sodelovanje na področju regulacije. Glede tega se Velika Britanija še ni izrekla. Mislim, da moramo biti na nekaterih področjih previdni, da nas EU ne bo skušal zgolj kaznovati, temveč da bo šlo za upravičeno uveljavitev ovire. Takšen očiten primer je finančni sektor. Četudi si zunaj enotnega trga, je še vedno velika motivacija na obeh straneh, da ohranita tesen odnos na tem področju, da se ohrani dostop do kapitala v Londonu in nasprotno. Naš cilj je, da zagotovimo, da EU brexita ne bo izkoristil kot priložnost za selitev poslov v EU. Če so torej prisotni pomisleki, da so ti upravičeni, ne pa da gre samo za selitev podjetij.

Po izglasovanem brexitu so se takoj začele napovedi o selitvi sedežev podjetij iz Londona. Pariz in Frankurt sta, recimo, na široko odprla vrata in vabila podjetja, naj pridejo k njim. Se politiki zavedajo posledic svojih odločitev v praksi? Kako so podjetja vključena v dejanska pogajanja? Zanje je ključno, da čim prej vedo, kakšna bodo pravila po brexitu.
Ne, mislim, da niso dovolj vključena, in to na obeh straneh ne. Ne morem govoriti o tem, kako so evropska podjetja vključena v delovanje vlad posameznih držav in Evropske komisije. Po britanskih volitvah junija je začela glasno tiktakati ura, glas gospodarstva je postal glasnejši glede tega, da ni dovolj vključen v pogovore. Gospodarstvo ne želi reči "Sledite temu, kar rečemo mi," temveč želi doseči večjo vključenost v v proces, ko se oblikujejo stališča. Potrebujemo bolj formaliziran dogovor z vlado. Sicer mislim, da je določeno število selitev podjetij neizogibno. Zelo pomembno pa je, o tem mi govorijo tudi naši člani, da niti dve gospodarski panogi nista enaki, vsaka je drugačna, ima drugačen ritem. V nekaterih sektorjih je že zdaj jasno, da je najlažja možnost za nadaljnje poslovanje odprtje bančne licence v drugi državi članici. Če imajo finančni kapital, da to storijo, je to za podjetja najvarnejša možnost. Če pa gre za proizvodno podjetje, potem je vprašanje zahtevnejše in sprejeti odločitev o selitvi nikakor ni lahko. Do konca prvega četrtletja prihodnjega leta potrebujemo določene jasne odgovore. Po mojem mnenju se EU zaveda, da je prehodno obdobje samo po sebi zelo pomembno, tudi zato, ker bo omogočilo dovolj časa za sklenitev nadaljnjega trgovinskega dogovora, ki bo res nekaj novega.

Kakšna zagotovila pa britanska vlada sploh lahko da britanskim podjetjem do konca prvega četrtletja?
V bistvu je teh zagotovil v času pogajanj lahko zelo malo, kajti pogajanja zahtevajo, da se strinjata obe strani. Prizadevamo si, da bi imeli jasnejši vpogled, kaj želi Velika Britanija. Če vemo, kaj želi London, potem je pogajanja lažje premakniti na stran EU-ja in se soočiti s protiargumenti. Kot sem že rekla, imamo nekatera izhodišča britanske vlade glede možnosti za naprej, toda načeloma gre za tehnične možnosti, ne govorijo pa recimo o tem, kakšne so možnosti za prihodnje sodelovanje, če smo zunaj enotnega trga. To pa je nujno vedeti. Načrt o prihodnjem sodelovanju je vitalnega pomena, saj bo tako Evropska unija lahko imela zaupanje v to, kar počne Velika Britanija.

Ali britanski delodajalci zdaj pritiskajo na vlado, kolikor le lahko, da bi bili slišani?
Po volitvah se je plošča delno že obrnila, toda zdaj se je treba spopasti z nekaterimi pomembnimi političnimi odločitvami in praktičnimi izzivi, da se lahko ustrezno pripravimo. Zato je bil tudi začet proces izstopa, zato je bil oblikovan časovni okvir. Mislim, da se vsi strinjamo, da novi dogovor ne bo sklenjen do marca 2019, toda zdaj se je treba zediniti o procesu prehoda, da bomo imeli dovolj prostora za pogajanja o politikah po marcu 2019.

Zdi se, da je prehodno obdobje namenjeno temu, da strani dejansko zadihata, hkrati pa je jasno, da se bo celoten proces zavlekel.
Mislim, da smo zdaj v boleči fazi. Nič ni idealno, vsaka izbira ima svoje pomanjkljivosti. Vlada bo morala biti jasna glede svojih predlogov. Če ostanemo zunaj enotnega trga, potem je tako, da za določena področja, na katerih bo treba sprejeti nova pravila, sploh nimamo regulatorjev. Recimo področje kemikalij je tako, kajti operiramo skozi evropski regulatorni organ za to področje. Dejansko fizično nimamo nobene potrebne infrastrukture.

Dokler bo prehodno obdobje trajalo vsaj tri leta, in to gospodarstvo ve, potem lahko podjetja sprejemajo odločitve o naložbah, kar so predtem prelagale. Seveda tudi dve gospodarski panogi nista enaki, toda v povprečju naložbeno-produkcijski cikel traja nekje od tri do štiri leta. Torej, če vedo, da recimo tri leta ne bo novih dajatev in bo veljal prost pretok ljudi, lahko lažje načrtujejo prihodnost.

Raziskava vaše organizacije je pokazala, da je okoli 10 odstotkov britanskih podjetij že sprejelo odločitve kot neposredne posledice brexita in jih tudi že uveljavilo, okoli 50 odstotkov jih pravi, da bodo morali sprejeti še nekatere odločitve, okoli 30 odstotkov pa jih pravi, da brexit ne bo vplival na njihovo poslovanje. Je to po vaše realističen odraz stanja: da na 30 odstotkov britanskih podjetij brexit ne bo imel vpliva?
Treba je upoštevati, da vsako podjetje ne posluje s podjetji drugje v Evropi. Podjetja smo sicer spodbujali, naj upoštevajo vse vidike povezanosti z državami EU-ja, ne gre samo za neposredno izmenjavo, temveč tudi za položaj morebitnih zaposlenih iz držav EU-ja, potem je tudi nabavna veriga ... Mislim, da je realno stanje, ko polovica podjetij pravi, da bodo sprejeli nekatere odločitve zaradi brexita, a je to v tem hipu, ko je v zraku še preveč nedorečenih stvari, prezgodaj. Potem je tu skupina 10 odstotkov podjetij, ki se zavedajo, da bodo neposredno čutili posledice izhoda iz povezave.

Ali tisti, ki vedo, da bodo prizadeti zaradi brexita, in tisti, ki še niso prepričani, pridejo k vam pomoč ali nasvet?
Zanimivo je, da veliko podjetij ne ve, kako evropska zakonodaja dejansko vpliva nanje, in skušajo to zdaj odkriti. To je del naših nalog, torej da jim, od primera do primera, razložimo, kakšne so mogoče posledice. Potem so tudi podjetja, ki jih mi kontaktiramo. Namreč več kot imamo konkretnih primerov, več jih lahko predstavimo vladi. Statistika je uporabna, toda konkretni primeri, ki razkrivajo, kako podjetja razmišljajo, so zelo pomembni. Torej, gre za mešanico, ko podjetja pridejo k nam in ko mi kontaktiramo podjetja. Naša osnovna naloga je, da zbiramo prakse dobrega vodenja.

Kot ste že sami dejali, dogovor o prihodnjem sodelovanju med EU-jem in Veliko Britanijo bo res nekaj novega. Po katerem sporazumu bi se lahko recimo zgledovali pri njegovem oblikovanju? Ali gre za popolnoma bel papir?
Hm, odgovor je nekje vmes. Kot sem že dejala, vlada ve, česa ne želi, ne vemo pa, kaj si želi. Jasno je, da ne želi dogovora, kot je dogovor z Norveško, po katerem je v veljavi enotni trg. V svojem govoru je premierka dejala, da tega ne želi, hkrati pa ne želi dogovora, kot je med Kanado in EU-jem, ki je strogo sporazum o prosti trgovini, ne vsebuje pa regulatornega sodelovanja. Mislim, da bo sporazum vseboval nekatera določila iz obeh omenjenih sporazumov, recimo, kar se tiče dostopa do trga in regulatornega sodelovanja, toda na drugačen način, skratka res bo nekaj novega.

Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
politik kritik
# 29.11.2017 ob 06:55
Nič ne veste v kaj se spuščate. Niti ena napoved po izstopu UK iz EU ni pozitivna... Plačal bo pa to neumnost seveda navaden folk, tako na eni kot na drugi strani.
mb128
# 29.11.2017 ob 08:13
Eh ja saj vsi vemo kaj hočete. Iztopate a dejansko, vsaj na nek način, ne bi radi iztopili oz. vsaj določene stvari bi imeli zastojn.
A to je le ena plat medalje. Druga plat je politična. Vsaj ko je bil še Egs ste bili jeziček na tehnici oz. če je prevladovala Nemčija ste stopili na stran Francije če pa je prevladovala slednja pa na stran Nemčije. A ti časi so že dolgo nazaj. Obe državi sta vsaj glede velike večine stvari dosegle konsenz in znašli ste se pred dejstvom, da ste v tej uniji postali le navadna članica katere teža ni kaj dosti večja od ene Španije npr.. Tega pa Imperij kakeršen ste vi ne bo pogoltnil mar ne?
In sedaj je kar je! Tragikomika a la Schakespire je popolna!
zabavljac
# 29.11.2017 ob 07:39
Sem poslusal komentar enega britanskega pravnika na temo brexita, ki ni hotel komentirati za ali proti, je pa dejal, da je glavna tezava pri brexitu sedaj s trgovinskimi pogodbami. Ce bo britanija hotela, da ne bo niti na enotnem trgu EU, bo morala izpogajati nove trgovske pogodbe in rekel je, da ce britanci vlozijo cisto vso kapaciteto svoje diplomacije v pogajanj teh pogodb, bi ob najbolj optimisticnem scenariju lahko izpogajali 2 pogodbe na leto. Sedaj pa pomislite koliko trgovinsko zanimivih drzav je v svetu. Tako da to bo zanimivo kaj se bo izcimilo iz tega
Tao3
# 29.11.2017 ob 09:48
Strel v koleno. UK nima pojma kaj dela ... to pa je ko folk nasede populistom ...
smukač
# 29.11.2017 ob 08:26
VB želi več fleksibilnosti s strani EU, VB je strah, da bo EU izkoristila brexit za prenos denarnih poslov s kapitalom iz VB v EU. VB skrbi, da je EU ne bi kaznovala za brexit. VB skrbi, skrbi, skrbi pa saj tega ni hotela EU. VB bi želela samo benificije, edino kar drži je, da bo po brexitu ostalo od imperija še manj kot je do sedaj, pa saj EU VB niti ne rabi, sedaj bodo podaniki lahko uživali v tračih svoje kraljeve družine s princi, vojvodami in podobo staro šaro, ki ni drugam kot za na smetišče zgodovine. Da ljudje v 21 stoletju še verjamejo, da je nekdo več vreden že na podlagi genetskega zapisa je bedarija, da ji ni para. Človek je vreden toliko kot si izbori sam na družbeni lestvici in toliko kot je v njemu človeka in ne barabe.
Jarik
# 29.11.2017 ob 08:59
Odhajajo od doma, kot otroci od staršev...
Vedno z željo po določenih ugodnostih, pa saj so (še) otroci...
In nezreli.
roCkY
# 29.11.2017 ob 11:03
Tole vse bolj zgleda kot strašenje vseh članic, da nebi še kateri slučajno prišlo na misel, da bi zapustila konglomerat. Konglomerat, ki je izgubil kompas in je zaradi tega tudi prišlo do pozitivnega referenduma v GB. Kritično je na področju stroškov vodenja združbe ni nikakih jasnih usmeritev kako bo združba z tako velikimi stroški upravljanja konkurirala ostalim svetovnim gigantom, ki so precej bolj vitki in agilni na področju upravljanja.
Krjavelj
# 29.11.2017 ob 10:40
Ne želi si beguncev in ostalih obveznosti, želi pa si brezcarinske trgovine in prosti pretok svojih državljanov. Se pravi, pobrat vse prednosti in se izognit vsem obveznostim.
Jarik
# 29.11.2017 ob 10:30
Uroš_Resnik
# 29.11.2017 ob 10:11

"Ogromno imamo od članstva v eu. Živimo kot kralji. Kaj bodo sirote Britanci vedeli."


Brez EU bi nam po tvoje bilo lažje, al kaj?
aktivist
# 29.11.2017 ob 09:06
Adijo. Pa racune ne pozabite placat.
oleander
# 29.11.2017 ob 15:52
Niti ena napoved po izstopu UK iz EU ni pozitivna... Plačal bo pa to neumnost seveda navaden folk, tako na eni kot na drugi strani.

Kolikor sem obveščen, se (vsaj ponekod) plače delavcem izboljšujejo tudi na račun tega, da tujci odhajajo. Veliko Poljakov se vrača domov, kjer je standard zdaj boljši kot pred leti.

Glede meje sem prepričan, da se bo monarhiji enostavneje zmeniti z republiko kot z bruseljskimi aparatčiki, ki postanejo penasti, kadar jim kdo nasprotuje. Izstopiti iz alianse pa je itak v kategoriji smrtnega greha brez odveze. Bejžte no, Evropa se bo morala spremeniti ali pa je kmalu ne bo. Vojaška unija v kateri upokojenci stradajo? Še enkrat, bejžte no.
Britanci bodo po mojem skromnem mnenju lepo uredili zadevo z denarnim vložkom za razvoj severne Irske čez daljše obdobje.
Krisha
# 29.11.2017 ob 08:48
čim prej naj se poberejo ven iz EU
graf314
# 29.11.2017 ob 13:56
Strel v koleno. UK nima pojma kaj dela ... to pa je ko folk nasede populistom ...

Prav groteskno je, kako so mediji in politika zmogli besedi populizem nadeti tako zelo negativno konotacijo. Populízem je politična doktrina, ki postavlja politično vlogo ljudstva nad vlogo elit, zato si po politični poti prizadeva za vzpostavitev vloge ljudstva.

Očitati Britancem, ker želijo ohraniti nekaj neodvisnosti, lastne zakonodaje in upravljanja države, namesto utopiti državo in prebivalce v tej evropski juhi, kjer lobisti in tisti za zaveso na napol diktatorski način dosežejo karkoli hočejo in ki načrtno spodkopavajo identiteto? Škoda, da pri nas in po Evropi ni več 'britancev'.
Hmeljar
# 29.11.2017 ob 09:15
Koliko bi šele Slo plačala, če bi izstopila? Ali bi ji še kaj dali ...
SpicyWeiner
# 29.11.2017 ob 09:13
To so vse dobre novice za ljudi, ki poleti dopustujejo na Hrvaški ali v Grčiji. Več kot bo VB imela problemov, manj bo funt vreden. Manj kot bo funt vreden, manj bo nadležnih in neumnih angleških turistov na morju. Že samo zaradi tega je Brexit neprecenljiv.
tiger983
# 29.11.2017 ob 08:44
nevem, kaj tolko zavlačujejo s tem brexitu.
najbolje bi blo, da VB razpade.
anglija naj izstopi iz EU, škotska postane članica znotraj EU, vels si razdelita ANG in ŠKO, sevrno irsko pa naj vrnejo rep.irski in stvar je rešena.
Franc 1952
# 02.12.2017 ob 17:28
Kdor le malo pobrska po zgodovini VB kraljevstva od BetkeI naprej do imperija in Betke II, rdeča nit tega časa je trgovina i prevlada s čim manjšimi dolžnostmi in čim večjimi pravicami! Zgaga za celinsko Evropo, ker so vedno podpirali tistega, ki jim je v danem trenutku koristil in bili proti državam, ki so ji bili ali jim bi bili konkurenca!:(
Robin Lood
# 29.11.2017 ob 21:35
Kako glup in nerazumljiv naslov... dajte malo bolj razumljivo prevest drugič prosim...
moj komentar
# 29.11.2017 ob 14:01
Pa koga sploh briga za to monarhistično VB in njihovo revmasto kraljico.
Minili si časi angleškega imperija.
Uroš_Resnik
# 29.11.2017 ob 13:44
vranek
# 29.11.2017 ob 12:47

"odprli vrata, mi jih bomo zaprli za vami"
Kdo natančno se "vi"?
jure-janzekovic
# 29.11.2017 ob 10:51
Adijo VB, spokajte se čimprej in se priključite ZDA, kamor dejansko pašete...
Uroš_Resnik
# 29.11.2017 ob 10:24
Strel v koleno. UK nima pojma kaj dela ...
Nikarte tako črnogledo Mislim, da bo Velika Britanija preživela.
Dajete vtis, da brez eu Evropejcem ne gre preživeti. Tu se skrajno motite.
O tem bi vam kaj več lahko povedale Islandija, Norveška in Švica.
25kur
# 29.11.2017 ob 08:51
pa da jaz špekuliranm ko bupujem bitconje, kako šele britanci šprkulirajo
Adi H.
# 29.11.2017 ob 08:15
Zagotovo temu sledi odcepitev Škotske, kako bo pa Anglija funkcionirala je pa res eno veliko vprašanje. Dejstvo je, da če bi še enkrat izvedli referendum, bi večina bila proti brexitu, kajti se že čutijo posledice, funt še ni bil nikoli manj vreden.
gkrosl
# 08.01.2018 ob 17:51
mb128:
Kdo je Schakespire?
zofija1
# 04.12.2017 ob 17:14
sedeli bi radi na dveh stolih, pa samo eno r.....imajo.
Balaš Junior
# 29.11.2017 ob 11:40
Mimogrede imam mnenje o tem, da se za naslov clanka objavi citat v narekovajih in zraven slika britanske premierke, nato pa dobimo intervju z niko-i-nista bejbo za katero se nihce nikjer ni slisal, in cuza denar na nekem kvaziinstitutu za trazenje ruda i gubljenje vremena.

Moje mnenje o taki uredniski politiki ni za objavo, ker bi vzrokovalo v izbrisu tega teksta, mencavem prviat sporocilu administratorja in znizanju avtoricine samopodobe, ki je ze tako na dnu.
Balaš Junior
# 29.11.2017 ob 11:07
Britance bo izstop kar nekaj stal. Upam da cimvec zakasirajo jeznim bebcem, ki so brexit izvolili in ne tistim, ki so bili proti.

Ampak sveta ne bo konec, tako kot brez clanstva v EU lahko zivi kakih 180 drzav tega sveta, bo tudi Britanija.

Glede meje na Irskem otoku pa bodo Irci skocili v luft, potem pa lepo pristali na trdnih tleh. To sta dve loceni drzavi. Ker so prvorazredni buhtlji, loceni s fantazijskimi idejami ali je v 21. stoletju prav biti protestant ali katolik, bodo tudi oni za tako abotnost pac morali malo placati.

Ce jim ne pase meja, naj se severni irci, ki so bolj ali manj sirotinje, locijo od UK in prikljucijo irski. Ce jim to ne pase, bojo pac morali ziveti s tem, da norost locevanja za futranje lokalnih populisticnih politikov pac nekaj stane.

Juzni irci, ki jih pravtako mece v luft, pa bodo pac dobili po nosu svoje pametovanje in izkoriscanje ugodnega polozaja, ki je trajalo vec kot dvajset let. Britaniji seveda skodi, da gre stran od EU - ampak pomen irske za britanijo je v tej zgodbi zaokrozitvena napaka.

Prihaja obdobje, kjer bo pohlep in populizem malega cloveka dobil tudi izstavljen racun za svojo nicevost. Zal bomo nasrkali tudi tisti, ki s temi norostmi nismo imeli nic in teh volov nismo volili, but such is life.
Uroš_Resnik
# 29.11.2017 ob 11:04
Pozdravljam strokovno in objektivno delo novinarke, ki je danes na državnem mediju nažalost redkost.
Vsekakor bi priporočil, v kolikor ji to seveda ni prepovedano od urednikov, da se posveti dejstvu, da je Open Society Foundations, okrepljena z 18bio dolarji močno vpletena v delovanje evropskega parlamenta, evropske komisije ter drugih institucij eu.
Slovenska javnost bi si zaslužila izvedeti resnico.

https://legacy.gscdn.nl/archives/images/
soroskooptbrussel.pdf
Uroš_Resnik
# 29.11.2017 ob 10:09
Plačani eu propagandisti že veselo na delu )
Na vašem mestu se ne bi obremenjeval z ekonomsko dobrobitjo Velike Britanije, prepričan sem, da bodo zmogli.
Obremenjujte se rajši z ekonomsko dobrobitjo Slovenije, ki je pa je od našega vstopa v eu = med in mleko
copcop
# 29.11.2017 ob 08:36
Kako bo delovala meja na Severnem Irskem po izstopu V.Britanije iz EU, ni jasno nikomur. Fizične meje med S.Irsko, ki je del V.Britanije in Irsko, ki je v EU, danes ni, saj ni potrebna. Če jo sedaj postavijo, bodo v luft skočili Irci, češ, Britanci želijo nasilno ločiti en narod. Če jo ne postavijo, pa bodo v luft skočili Britanci, ki so glasovali za izstop zaradi suverenega nadzora meje in migracij. Kakšen smisel ima izstop iz EU, če lastne meje ne nadziraš? Res bodo morali izumiti nekaj novega.
dr.xyz
# 04.12.2017 ob 23:28
Čas je že da se izolirajo z svojo kraljico,saj še niso kaj dobra prinesli svetu ,kot pa suženjstvo.
aktivist
# 02.12.2017 ob 22:07
Propadli boste izven EU
vranek
# 29.11.2017 ob 12:47
Se vedno bi radi vse ugodnodti trga brez vsakih obveznosti. V izogib kakim naslednjim -exitarjem, ki bi imeli enake mokre sanje, je treba Britance postavit na realna tla. In briti, Norveska placuje za dostop do trga in ima obveznosti. Nori ste, ce mislite, da boste nekaj vmes. Vi ste odprli vrata, mi jih bomo zaprli za vami. Tako alitako ste samo lakaji zda.
Afanassy M.
# 29.11.2017 ob 12:10
Nič ne veste v kaj se spuščate. Niti ena napoved po izstopu UK iz EU ni pozitivna...

***

Le kako so lahko bili tako nevedni.
Uroš_Resnik
# 29.11.2017 ob 10:52
Brez EU bi nam po tvoje bilo lažje, al kaj?
Tega nisem rekel. V ekonomskem ter gospodarskem vidiku povezovanja so koristi. To je večina narodov, vključno z nami imela v mislih, ko smo pristopali. Kar pa niti najmanj ne odtehta genocidne nravi unije, predaje suverenosti svoje države neizvoljenim politikom v Bruslju, uvoza hord tretjega sveta, smrti, posilstev, krvoskrunstva in načrtovane smrti Evropskih narodov zavoljo bogatenja perverzne peščice bančnikov in njihovih lakajev.
Uroš_Resnik
# 29.11.2017 ob 10:27
Vsekakor bi bilo zanimivo za mnenje vprašati tudi Grčijo.
https://www.defendevropa.org/2017/the-establishment/european-solidarity-nein-bankers-solidarity/
Uroš_Resnik
# 29.11.2017 ob 10:11
Ogromno imamo od članstva v eu. Živimo kot kralji. Kaj bodo sirote Britanci vedeli.
Kazalo