Na Fakulteti za družbene vede je potekalo srečanje mladih in politike z naslovom Gospodarska prihodnost Slovenije, ki ga je organizirala Sekcija mladih managerjev pri Združenju Manager v sodelovanju z Zavodom Ypsilon.

V združenju Manager so pripravili Zavezo za uspešno prihodnost, v okviru katere predlagajo razmislek o tem, kako se lahko Slovenija do leta 2020 vrne med 15 najuspešnejših držav v EU-ju. Pojasnjujejo, da vidijo to vizijo kot navdihujoč cilj, ki je, če vsak opravi svoj kos naloge, bližje dosegu rok. Ravno o tem cilju je med zbranimi potekala tudi razprava.

Šušteršič: Težave bank bi reševali z odprodajo premoženja
Janez Šušteršič (Lista Virant) je poudaril, da se v njihovi stranki strinjajo z zmanjšanjem javne porabe, debirokratizacijo države, umikom politike z gospodarstva in zakonskim preprečevanjem plačilne nediscipline. Bolj kot v dodatne olajšave za razvoj bi v stranki raje vlagali v olajšave za spodbuditev zaposlovanja, hkrati pa bi poskrbeli za večji odstotek izkoriščenosti obstoječih olajšav za razvoj.

Slaba banka se jim ne zdi dobra rešitev za reševanje težav bančnega sektorja. Te bi raje reševali z odprodajo premoženja bank. Opozoril je tudi na nujnost reform na trgu dela, s katerimi bi omogočili mehkejši in postopnejši prehod iz manj zavarovanih oblik dela v redno zaposlitev, s čimer ne bi preveč obremenili delodajalcev.

Turk: Cilj SDS-a je enakomeren razvoj po celotni Sloveniji
Žiga Turk (SDS) je poudaril, da se mladi danes srečujejo z dilemo, ali bodo lahko svoje ambicije realizirali v Sloveniji ali pa bodo izkoristili odprte meje in bodo šli tja, kjer bodo pogoji za delo boljši. Kot enega izmed ciljev SDS-a je izpostavil zavezo, da bi se Slovenija po večini kazalnikov kakovosti življenja uvrstila v zgornjo polovico držav OECD-ja.

Cilj stranke je tudi zmanjšati število brezposelnih pod 60 tisoč in zagotoviti enakomerni razvoj po celotni državi, ob tem pa naj bi se zavzemali še za ravnotežje med ekonomsko svobodo in socialno državo po vzoru skandinavskih držav.

Janković: Država mora biti servis državljanom
Zoran Janković (Pozitivna Slovenija) je dejal, da verjame, da je mogoče cilj združenja Manager, da se Slovenija do leta 2020 vrne med 15 najuspešnejših držav v EU-ju, izpolniti do leta 2018. Poudaril je, da so uspešna podjetja lahko tudi v državni lasti, ob tem pa je dodal, da morajo biti menedžerji bolj ambiciozni, trmasti in vztrajni.

Prepričan je, da mora biti država servis državljanom, zato se mu ne zdi sprejemljivo, da morajo ljudje na primer čakati tri leta na soglasje ministrstva za okolje in prostor, da lahko zalivajo solato. Ob koncu svojega nagovora pa je Janković nekaj besed namenil tudi mladim. "Nihče ni boljši od vas, dokler tega ne dokaže," je dejal.

Glede zaupanja v posamezne kandidate, ki bodo nastopili na volitvah, pa je poudaril, da lahko ljudje pogledajo zgodovino vsakega in vidijo, kaj pri njem velja beseda. Dodal je še, da se vlado da in tudi mora voditi kot podjetje.

Orešič: Mlade je treba zadržati v Sloveniji
Tomaž Orešič (LDS) je dejal, da bi bilo treba spremeniti dozdajšnje miselne vzorce in načine delovanja ter se lotiti tudi nadstrankarskega delovanja politike, ki ga je bilo v zadnjih letih premalo. Poudaril je, da se je državni interes v zadnjih dvajsetih letih preveč zlorabljal. Čeprav je menil, da so lahko tudi državna podjetja uspešna, je v Sloveniji zaradi prevelike prepletenosti na majhnem prostoru to po njegovem mnenju težko doseči.

Kot glavne naloge naslednje vlade je označil obvladovanje javnih financ, debirokratizacijo in uvedbo socialne kapice, prav tako pa je prepričan, da bi morala naslednja vlada narediti vse, da zadrži mlade v Sloveniji.

Žerjav: Treba je tvegati in narediti korak naprej
Radovan Žerjav (SLS) je prepričan, da brez davčne in administrativne razbremenitve gospodarstva ne bo mogoče zagnati tako hitro, kot bi si želeli. Kot pravi, ni pravilna poteza, da se sedi križem rok in razlaga, kako se nič ne da narediti, temveč je po njegovem mnenju treba tvegati in iti kak korak naprej. Kot enega izmed konkretnih ukrepov je predlagal povezavo obdavčenja podjetij s številom zaposlenih za nedoločen čas.

Gregor Golobič (Zares) je kot eno izmed težav izpostavil, da so tuji investitorji v Sloveniji nezaželeni, zato bi bilo v prvi vrsti treba spremeniti odnos, da bi jih lahko privabili v Slovenijo, ne pa davčne zakonodaje. Dotaknil se je tudi dialoga med politiko in sindikati, ki je po njegovem mnenju mogoč, kar naj bi dokazala prav Zaresova ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

Krtova: Referendum ne sme biti orodje v rokah politike
Hermina Krt (TRS) je glede socialnega dialoga dodala, da delavci ne smejo biti sredstvo za dosego cilja, ampak cilj. Poudarila je tudi, da je potrebno doseči, da referendum ne bo več orodje v rokah politike.

Z Golobičem pa se ni strinjal finančni minister Franci Križanič (SD), ki meni, da ne drži, da Slovenija ne bi bila odprta za tuji kapital. Križanič je dejal, da moramo v Sloveniji v bodoče ohraniti socialno državo. Korak naprej na tem področju je po njegovem mnenju bila pokojninska reforma, ki pa ni bila sprejeta.

Matos: Lažje bo narediti novo Luko Koper kot pa spremeniti mišljenje
Blaž Kavčič (SMS - Zeleni) je dejal, da se tudi sam zaveda pomena tujih naložb, vendar je opozoril, da ne smemo biti naivni in misliti, da bo prišel tuji kapital nam pomagat in ne le nalagat denarja.

Tudi Milan Matos (NSi) je poudaril težavo miselnosti v Sloveniji. Kot pravi, imamo vso potrebno infrastrukturo, vendar se zalomi pri delovanju institucij in izvajanju predpisov, kar je prepreka za prihod tujega kapitala. "Lažje bo narediti novo Luko Koper in nove avtoceste, kot pa spremeniti naše mišljenje, vendar brez tega ne bo šlo in ne bo investiciji, niti domačih niti tujih," je izpostavil.

Janez Benčina (DeSUS) meni, da je več pozornosti treba posvetiti socialni varnosti, ki naj bi bila premalo obravnavana. Poudaril je, da bo v prihodnjih letih po njegovem mnenju naša država imela od eno- do dveodstotno gospodarsko rast. Če hočemo biti konkurenčni, bomo, kot pravi, morali teči hitreje kot drugi, s tem da naša tehnologija in znanje pogosto nista kompetentna z evropskim.