Izbor ZIT

Poudarki

  • Večina teh objektov vsebuje med 5 in 30 masami Sonca
  • V samem središču je sicer supermasivna črna luknja Kentaver A
Središče Galaksije v rentgenski svetlobi
Središče Galaksije v rentgenski svetlobi na posnetku teleskopa Chandra, ki prikazuje 45 svetlobnih let dolgo področje. Na fotografiji so prikazani podatki 13 let opazovanj. Foto: NASA/CXC/Columbia Univ./C. Hailey et al.
Središče Galaksije v rentgenski svetlobi
Središče Galaksije v rentgenski svetlobi na posnetku teleskopa Chandra, ki prikazuje 45 svetlobnih let dolgo področje. Na fotografiji so prikazani podatki 13 let opazovanj. Z rdečo so označeni viri, ki oddajajo visokoenergijske rentgenske valove, z belo pa malo manj energizirani viri. Foto: NASA/CXC/Columbia Univ./C. Hailey et al.
Ligo, kompaktni objekti
Mase nekaterih črnih lukenj in nevtronskih zvezd. Takoj je vidno, da je z gotovostjo potrjenih črnih lukenj zelo malo. Foto: Ligo
Ponazoritev manjših črnih lukenj pri osrednji supermasivni. Vse skupaj je položeno v velik in vroč oblak prahu in plinov. Foto: NASA/CXC/Columbia Univ./C. Hailey et al.

Dodaj v

Središče Galaksije naj bi preplavljalo več 10.000 črnih lukenj

Opazovanja teleskopa Chandra
12. maj 2018 ob 18:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Astronomi so odkrili ducat črnih lukenj v središču Galaksije in glede na okoliščine naračunali, da jih mora tam biti skritih še več deset tisoč.

Gomilo kandidatk in potrjenk so astronomi izvohljali na podlagi opazovanj Nasinega teleskopa Chandra, ki vesolje vidi v rentgenskih žarkih. Večina jih spada med manjše črne luknje z maso med petimi in 30 masami Sonca, piše v sporočilu za javnost. Gnetejo se v (razmeroma) majhnem prostoru: na oddaljenosti do tri svetlobna leta od središča Galaksije, kjer je osrednja supermasivna črna luknja, Strelec A* (Sagittarius A*). Za primerjavo: celotna Galaksija naj bi bila široka 100.000 svetlobnih let, štiri svetlobna leta pa je razdalja med Soncem in nam najbližjo sosednjo zvezdo.

Raziskavo, objavljeno v reviji Nature, so izvedli znanstveniki ameriške Kolumbijske univerze. Prečesali so podatke o virih rentgenske svetlobe na razdalji do 12 svetlobnih let od središča Galaksije.

Tako so našli le tisti tip oziroma primerke črnih lukenj, ki zaradi posebnih okoliščin oddajajo rentgenske žarke.

Črne luknje svetlobe načeloma ne oddajajo (razen Hawking-Bekensteinovega sevanja, več o tem tukaj).

Iskanje poparčkanih lukenj in zvezd
Če pa je tik zraven določene črne luknje zvezda, lahko zadeve zasvetijo. Z bližnje zvezde namreč črna luknja vleče material. Ta se med potovanjem oblikuje v disk in se v njem močno segreje, na več milijonov stopinj Celzija, pri tem pa oddaja visokooenergijske fotone, ki jih lahko potem opazimo tudi na Zemlji. Svetenje se neha, ko ta snov preči dogodkovno obzorje črne luknje oziroma "pade" vanjo.

Chandra je na tarčnem področju našla kopico virov rentgenske svetlobe in bila prisiljena ločiti zrna od plev, saj v tem delu elektromagnetnega valovanja seva še marsikaj. Poiskati so morali "podpis", kakršnega so našli že pri prejšnjih primerkih binarnih sistemov zvezde in črne luknje. Tako so na območju treh svetlobnih let od Strelca A* našli 14 binarnih sistemov. Dva vira so izločili, ker sta najbrž sestavljena iz nevtronskih zvezd, ki so, mimogrede, lani poskrbele za mednarodno odmevno znanstveno odkritje na področju težnostnih valov.


Preostalih 12 je označenih v galeriji desno z rdečo barvo. Nekateri viri žarkov X so označeni z belo in najbrž vsebujejo bele pritlikavke.

Vodja raziskave Chuck Hailey je skupaj z ekipo ugotovil, da je teh ducat verjetno res par črna luknja – zvezda, in sicer zato, ker se variacije v sevanju skozi leta razlikujejo od vzorca, ki bi ga pričakovali od nevtronskih zvezd.

Najbrž jih je tam veliko več
Na tej oddaljenosti od Strelca A* so lahko zaznali le najsvetlejše primerke, piše v sporočilu za javnost. Meritve torej nakazujejo, da se mora tam skrivati še veliko več črnih lukenj. Binarnih z maso med petimi in 30 Sonci bi moralo biti še med 300 in tisoč.

Odkritje bo predvidoma pripomoglo k nadaljnjim opazovanjem v gravitacijskih valovih. Če namreč znanstveniki poznajo število črnih lukenj v središču značilnega osvetja, potem lahko predvidevajo, koliko od zaznanih dogodkov v tem mediju gre pripisati njej. Do zdaj so težnostne opazovalnice zaznale le dogodke, ko se združita črni luknji ali pa za njimi druga najgostejša telesa, nevtronske zvezde.

V ozkem prostoru pri Strelcu A* bi se moralo skrivati še veliko več črnih lukenj, ki niso poparčkane. Teoretične izpeljave iz opazovanj Chandre nakazujejo predvideno količino: od 10.000 do 40.000.

Avtorji raziskave sicer priznavajo, da obstaja še ena alternativna razlaga. Nekateri primerki v ducatu bi lahko bili pulzarji, torej nevtronske zvezde, ki se zelo hitro vrtijo (tudi več stokrat na sekundo).

V korist stari napovedi
Izidi kot prvi govorijo v korist že več desetletij stari napovedi, da imajo galaksije v sredini supermasivno črno luknjo z milijoni mas Sonca, ta pa je obkrožena z na tisoče manjših črnih lukenj, piše v sporočilu za javnost Kolumbijske univerze. Središče galaksije je obdano z velikim oblakom prahu in plinom, torej zvezdna porodnišnica. Tam nastale ogromne zvezde ne morejo uiti težnostnemu privlaku in se po izteku "življenjske" dobe prelevijo v kompaktna telesa, torej črne luknje, tam ostajajoč eone. Družbo jim delajo vse pogostejše črne luknje, ki so tja privandrale iz bolj oddaljenih predelov galaksije.

"Vse, kar bi si želeli izvedeti o interakciji med velikimi in malimi črnimi luknjami, se lahko naučimo s preučevanjem teh primerov," je dejal Hailey. "Galaksija Rimska cesta je edina, kjer to lahko počnemo. Le pri nas lahko interakcije zaznamo, v drugih galaksijah so preveč oddaljene."

Človeštvo je do zdaj znotraj domače galaksije potrdilo obstoj le nekaj desetih črnih lukenj, pa je ta velika več kot 100.000 svetlobnih let.

O neki srednje veliki luknji
Predlanska raziskava japonskega radijskega observatorija Nobejama je našla indice, da se 200 svetlobnih let stran od središča skriva srednje masivna črna luknja z maso okoli 100.000 sonc. Opazovali so oblak prahu in plinov, poimenovan CO-0.40-0.22, ki se vede nenavadno. Deli oblaka se premikajo izjemno hitro, spet drugi zelo počasi, so sporočili z Nobejame. Če bi oblak tam "visel" osamljen, bi bila hitrost njegovih plinov v povprečju enaka, in ker ni, mora tam obstajati močan vir energije.

Veliki strelec
Strelec A* je od nas oddaljen približno 26.000 svetlobnih let. Njegovo velikost ocenjujejo na od 50 do 150 milijonov kilometrov, kar pomeni, da je manjši od razdalje med Zemljo in Soncem. Vsebuje pa mase za več kot štiri milijone Sonc. Odkrili so ga po sevanju, ki ga snov oddaja med "padanjem" v črno luknjo. Da bi se izognili zmedi: Strelec A* ni črna luknja sama, temveč disk super vroče snovi okoli črne luknje, ki dokazuje njen obstoj.

V središču naj bi imela eno supermasivno črno luknjo skoraj vsaka galaksija.

Najmasivnejše (znane) črne luknje sploh vsebujejo maso do 40 milijard Sonc.

Video 1: 360-stopinjska vizualizacija središča Galaksije, večinoma v rentgenski svetlobi (Chandra) in infrardeči (drugi teleskopi). Priporočamo ogled v celozaslonskem načinu in pri najvišji kakovosti.

Video 2: Animacija, kako črna luknja "posesa" mimoidočo zvezdo

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
čak mal noris
# 12.05.2018 ob 18:36
Največja med njimi se bo menda imenovala NLB 001.
ednina
# 12.05.2018 ob 18:23
Ko berem o tem, kako veliko je vesolje in telesa v njem, se nikoli ne morem dovolj načuditi.
copcop
# 12.05.2018 ob 20:05
Vedno znova neverjetno. In koliko se moramo še naučiti, koliko še spoznati, da bomo razumeli drobec. Dela in učenja nam res ne bo zmanjkalo.
elektrupunk
# 12.05.2018 ob 18:51
Dokler jih ne vidim jim ne verjamem .....je reku slep ..
gnusfraba
# 12.05.2018 ob 19:48
@gremyus

Ne vemo vsega o črnih luknjah, drži. Vemo pa marsikaj. Precej več kot npr. o vremenu, o delovanju možganov, o delovanju trga, ...
duhec191
# 12.05.2018 ob 19:38
jao kako nekaterim ljudem ni jasno da je že nam bližnje vesolje težko preiskovati, kaj šele daljne, tako in tako o vesolju vemo malo in zaradi tega prihaja do velikega št teorij, tako kot na začetku pri vsaki veji znanosti
Furešt
# 13.05.2018 ob 01:55
Tako zanimivih in poučnih člankov, kot jih je moč najti o vesolju pod rubriko Znanost in tehnologija, na žalost ni nikjer drugje na tem spletnem portalu. Glavna zasluga gre predvsem avtorju omenjenih člankov, torej Aljoši Mastnu, in pa dejstvu, da je sama znanost o preučevanju vesolja sama sebi namen, se pravi, da znotraj same znanosti o veslju ni interesnih skupin oziroma, da je smoter preučevanja vesolja odkrivanje resnice le-te. Kako bi bilo, če bi tudi na drugih področjih veljalo pravilo, da se preučuje, odkriva, analizira ter na koncu sprejema odločitve, ki so v našo skupno korist in ne v korist posameznih interesnih skupin?
gnusfraba
# 12.05.2018 ob 20:37
@mb128

Zakaj npr. great void ni črna luknja? Ker je tam prostorčas praktično raven (tam je zelo malo snovi).

Zakaj po novem na Discovery science ne govorijo več o black holes ampak zgolj stars? Ne bi vedel, vprašaj njih.

Zakaj naj bi za t.i. super spiral, dosedaj so jih odkrili 15. značilni v središču imela kar dve črni luknji oz. zvezdi? Kje je sedaj tukaj tisti famozni merge oz. gravitacijski valovi? Kako si ti razlagaš odsotnost tega? Ne gre za odsotnost gravitacijskega sevanja, ampak za njegovo majhno moč, če masivni objekti niso zelo zelo blizu en drugemu. Npr sistem Zemlja-Sonce gravitacijsko seva nekih 200W, kar je nepredstavljivo malo v primerjavi z gravitacijsko potencialno energijo, ki jo je potrebno izsevati pred mergerjem. Izgube energije v sistemu zaradi gravitacijskega sevanja so pomembne le, če so objekti zelo blizu skupaj. To se lahko zgodi (in se dogaja) npr. v galaktičnih jedrih, kjer je velika gneča. Vendar ne pričakuj, da bo kar vsako leto ali vsakih nekaj let ali vsakih tisoč let v naši galaksiji merger.

__________

Zdej bom pa hokej gledov.,..
insnR
# 12.05.2018 ob 19:18
Zaradi takih člankov kot je ta, človeku ni žal, da usak meseč plača (pre)visoko naročnino za Rtv.
Vongobongo
# 12.05.2018 ob 20:42
Hvala za hud clanek ;)

Gaius Julius

Tocno to , najbolj zabaven forum na mmc ;)
gnusfraba
# 12.05.2018 ob 19:51
@elektropunk

Dokler jih ne vidim jim ne verjamem .....je reku slep ..

Vidiš lahko le svetlobo.
dr Strangelove
# 13.05.2018 ob 06:59
@Amadej Nomir

Kot je že gnusfraba napisal, človek vidi svetlobo (valovne dolžine 380 do 750 nm). Samo za to, da jo vidiš, morajo fotoni priti do očesa (retine).

Ali je svetloba v oko prišla direktno iz sevalca, ali je bila kdaj že kje odbita, ... ni pomembno. Ne vidiš odboja, zaznaš svetlobo, ki ti pride v oko.

Jaz pa trdim, da svetlobo zaznaš samo, kot refleksijo obsevane materije ali s pogledom v vir.

Ta dva stavka povesta eno in isto stvar. Zakaj laserskega žarka v vakuumu ne vidiš, ker se mora kakšen foton od nečesa odbiti, da pride do očesa in ga lahko človek zazna. Če bi bila površina na koncu žarka 100% ravna, potem tudi točke na koncu ne bi videli. Laserski žarek v zraku lahko vidiš, ker se vmes odbija od molekul zraka.

In gnusfraba z napisanim v nobenem primeru ni rekel, da lahko gledaš diaprojekcijo brez zaslona, ne vem, kako da si ti to razumel.
eMZe
# 12.05.2018 ob 23:18
@mb
Vélika praznina (Boötejeva praznina) je posebna v tem, da so galaksije po oceni v povprečju 4-krat bolj oddaljene druga od druge kot "pri nas", kar pri kubiranju nanese 50- do 100-krat manjšo povprečno gostoto. Če je to "pri nas" 5 protonov na kubik, je tam manj kot proton.
gnusfraba
# 12.05.2018 ob 20:58
Amadej Nomir

Svetlobo pač vidiš (Svetloba je tisti del elektromagnetnega spektra, ki ga retina zaznava). Ali je svetloba v oko prišla direktno iz sevalca, ali je bila kdaj že kje odbita, ... ni pomembno. Ne vidiš odboja, zaznaš svetlobo, ki ti pride v oko.

'Filozofije' o praznem prostoru pa niti ne bi komentiral...
Hardworker
# 12.05.2018 ob 20:38
Iznajdemo še način za potovanje preko črnih lukenj in je univerzum naš.
Bivši uporabnik
# 13.05.2018 ob 08:57
Največja med njimi se bo menda imenovala NLB 001.

še zdaleč ne.
mertaus
# 13.05.2018 ob 08:10
“Ameriška kolumbijska univerza” je v izvirniku (krajša oblika imena) Columbia University, New York, kjer “Columbia” izhaja iz “prvotnega” imena za Ameriko, oz. ZDA. Zato nisem preprican, ali je prevod pravilen/posrecen ... predvsem zaradi zamenjave z drzavo Kolumbijo, bi najbrz bilo bolje pustiti izvorno anglesko ime univerze.
Hopi
# 12.05.2018 ob 22:42
Kaj ni lepo, da vsega ne vemo?
Le kaj bi bilo, ko bi absolutno VSE vedeli?

Živ dolgčas bi nam bil, da vam povem.

Tudi Bogu je živ dolgčas, da vam povem.
zapravico
# 17.05.2018 ob 08:36
Tudi pri nas imamo ogromno črnih lukenj
pinkfranc
# 15.05.2018 ob 12:03
sem vedel, da mi moja laže, ko mi govori, kako imam velikega ...

v resnici je čisto čisto mali v tem vesolju ... neznaten.
nepredstavljivo, kako mogočne sile oz energija so to in razsežnost.
Tisl
# 14.05.2018 ob 09:49
V naslednjih 10 milijonih let bo potrebno ven iz te galaksije, ki ji očitno grozijo črne luknje, pa trk z drugo galaksijo in vse ostalo. Čeprav nas, vsaj tu, ne bo več takrat, pa želim prihodnim milijonim generacijam vso srečo :)
Liquid
# 13.05.2018 ob 18:15
Srbi bi napisali 'bre sami Ajnštajni na forumu". Pa kje ste se vi našli?

Drugače pa hvala za super članek.
Olorin
# 13.05.2018 ob 17:27
@junkmail
Ne namesto planetov, namesto nekaterih zvezd.
junkmail
# 13.05.2018 ob 16:30
Ja, bo kar držalo. Saj rotirajo in očitno se res obnašajo kot planeti in se utirijo. To pomeni, da bodo dolgoročno same črne luknje namesto planetov?!
gnusfraba
# 13.05.2018 ob 12:54
@mb123

Zakaj po novem na Discovery science ne govorijo več o black holes ampak zgolj stars?

Po premisleku: tu je menda malo nesporazuma. Centralna črna luknja rimske ceste (oziroma njen radijski vir) ima oznako SGR A*, kar se v angleščini prebere Sagittarius A star.
torcida_ce
# 13.05.2018 ob 10:19
Dobro da vem. Sem ravno mislil na manjši potep po središču galaksije
zapravico
# 17.05.2018 ob 08:35
Napačen podatek,nasa jih je naštela 10123
junkmail
# 13.05.2018 ob 18:15
@olorin

Planeti in manjše zvezde bodo po mojem posrkani. Nato se bo med črnimi luknjami verjetno vzpostavil red, kot je sedaj med planeti - glede na gravitacijo in centrifugalno silo.
artoum
# 13.05.2018 ob 16:03
torej sedaj namesto ene velike črne luknje v središču galaksije "lebdi" mnogo črnih lukenj ? če že imajo tako močno gravitacijo je čudno , da se še niso popapale med sabo.
črne luknje delujejo podobno kakor planeti med sabo. samo vidimo jih ne , vidimo pa njene vplive.
Bivši uporabnik
# 13.05.2018 ob 09:00
o delovanju trga

v bistvu je to lahko cela znanost, pri kateri padejo na izpitu cele plejade najboljših ekonomistov, po drugi strani pa je zadeva tako enostavna, da bolj ne bi mogla bit. samo pumpanje in nič drugega.
stari59
# 12.05.2018 ob 21:44
Arc Mechanicus je že na poti tja??
Cini Minis
# 12.05.2018 ob 21:13
Ko berem o tem, kako veliko je vesolje in telesa v njem, se nikoli ne morem dovolj načuditi.
+21

Vem, da nič ne vem !
junkmail
# 13.05.2018 ob 18:03
Mislim, da vemo, da je črna luknja nevtronska zvezda, ki nastane po eksploziji dovolj masivne zvezde. Ker imajo nevtroni veliko večino mase in majhno prostornino, nastane pritlikavka, ki se zaradi gravitacije vse bolj seseda vase in kopiči maso oz. gostoto do te mere, da lahko zaznamo le še njeno gravitacijo. ;)
junkmail
# 13.05.2018 ob 16:03
Ne vem, zakaj "naj bi". Saj se vendar vidi. Galahsija ima spiralasto obliko. Največja črna luknja srka vsr vase in raste. Kot voda, ki se vrtinči, ko gre v odtok.
Moja skromna teorija je, da se na podlagi predpostavke, da masa črne luknje oz. njena privlačna sila gre v neskončnost, vsa materija spreminja v čisto informacijo oz. svetlobo in "na drugi strani" ustvarja novo vesolje. Ok... nekaj v tej smeri.
lemur
# 13.05.2018 ob 11:54
Družbo jim delajo vse pogostejše črne luknje, ki so tja privandrale iz bolj oddaljenih predelov galaksije.

Črne luknje torej "potujejo"?
RenatoP
# 13.05.2018 ob 17:36
O.o da neko osnivi razjasnimo, a ni crna luknja super masiven planet, tako masiven da mu niti svetloba ne ubezi, temu primerno pa tudi ukrivlja mimobezno svetlobo... mislim da si vecina tukaj ki se krega se vedno predstavlja crne luknje kot tiste lijake ki srkajo vase in so neke medgalaktične črvine...
Vsekakor pa dva enako masivna planeta se nikoli ne bosta zdruzila razen ce ju zunanja se vecja sila ne stisne skupaj.
Amadej Nomir
# 13.05.2018 ob 04:40
gnusfraba
Torej trdiš, da lahko vidiš svetlobo v vakumu? Jaz pa trdim, da svetlobo zaznaš samo, kot refleksijo obsevane materije ali s pogledom v vir. Je torej pot laserske svetlobe vidna v povsem praznem prostoru? Prepričan sem da ne. Vidiš le točko, kjer se pot laserskega snopa konča, če gre za laboratorijski poskus. Lahko pa vzameš najmočnejši vir svetlobe in če ga usmeriš v vesolju stran od sebe, ne boš videl ne vira te svetlobe, ne poti svetlobe in tudi vesolje v tem snopu ali okoli njega bo še vedno povsem 'črno'. Izjema bodo le oddaljene zvezde. Po tvoje pa bi gledali diaprojekcijo lahko brez zaslona. Ne gre tako. Žal.
Res pa je, da svetlobi, katere refleksije lahko zaznamo, rečemo vidna.

lučkar

pies
Se pa pustim prepričat s kakšnim dokazom.
Hopi
# 13.05.2018 ob 12:26
Pa je kdo zguglal Nasin teleskop "Chandra"?
Ki ga Avtor članka lepo omenja.

Osnovna imformacija od "Chandra" pa je:
guglaj:
Chandra X-ray Observatory

Zguglaj in poglej, kaj vse se lahko najde s tem "Chandra" teleskopom.

Le na podlagi takšnih NEDVOMNIH informacij si lahko tudi sam
ustvarjaš teorije, Četudi so DVOMLJIVE. Glavno, da so Tebi
ZADOVOLJIVE.
Tudi znanstveniki "lovijo" teorije, ki bi bile vsaj trenutno človeškemu
spoznanju ZADOVOLJIVE.
Te »ZADOVOLJIVE« pa še vedno dopuščajo dograjevanja,

Te do tedaj zadovoljive teorije dopuščajo tudi naknadne
matematične popravke, Že ti popravki (matematični ali pa
razbijanja gradnikov v CERN-u) marsikaj lahko napovejo.

Prav tako naknadna teleskopska opažanja s čimbolj "mikroskopskim"
pogledom in s čimbolj pestrim frekvenčnim razponskim pogledom
zopet lahko pripeljejo do zahtev po novi zadovoljivejši - "sliki" - teoriji
Vesolja.

Tako, da se je brez veze »kregati« o nekih "dokončnih" teorijah
Vesolja.
»Kregamo« se lahko kvečjemu o nekih stopnjah "zadovoljivosti"
teorij Vesolja.
Kaj nas, kot OPAZOVALCE, moti pri trenutni teoriji OPAZOVANEGA?!

Ta odnos OPAZOVALEC / OPAZOVANO se nam pričenja že od
dojenčka naprej. Preko vseh šol učenja, izkušenj, spomina,
predvidevanja, preko napak, preko laboratorijev vseh zvrsti.

Nasploh pa zaznavanja. Nato filtacije dvomljivosti v zaznavano.
Zaznavano mora biti PONOVLJIVO. To "ponovljivo" se mora s
poskusi še dodatno ponoviti. Le tako se pride do stopnje
DOKAZANEGA v območju Narave.

Opazovalec / Opazovano! Le Opazovano Opazovalcu SUGERIRA
svoj prav.
OPAZOVANO je tisto, kar nam SUGERIRA, da je dosežen DOKAZ.
mb128
# 13.05.2018 ob 11:09
No ja, dobil odgovor zakaj te črne luknje sploh obstajajo. Znanstveniki naj bi prišli do spoznanja, da dark metter sploh ne obstaja. In tako pride do problema kaj sploh drži galaksijo skupaj, zakaj slednja preprosto ne razpade. Jep, ravno zato naj bi obstajale te črne luknje o katerih piše g. Masten. Znanstveniki so poskušali "ujeti" to dark metter s pomočjo tekočega xenona a razen nekih čudnih gama žarkov za katere se je kasneje ugotovilo da izvirajo iz nevtronskih zvezd niso detektirali ničesar. Jep, dark metter is dead!
Drugače pa Anton Petrov in yt.
Sedaj pa ne vem a je to g. Masten preprosto prezrl ali pa je zapisal bolj zavito, da vsaj jaz tega nisem razbral iz tega članka?
Drugače pa gnusfraba in eMZe hvala za vajin trud, odgovora!
Andronik
# 12.05.2018 ob 20:49
Je kdo tu, ki spremlja "Electric Universe" account na yt?
Amadej Nomir
# 12.05.2018 ob 20:46
gnusfraba
Svetlobe pač ne vidiš. Vidiš zgolj odboj svetlobe od nečesa in vir svetlobe, če je ta v razponu vidnih frekvenc. 'Prazen' prostor kot je naprimer medplanetarni prostor je navkljub osvetljenosti miljonov zvezd povsem neviden, prosojen. Od daleč zgleda, da je celo črn, morda z Zemlje gledano minimalno modrikast. Seveda pa vesolje ni črno. Je povsem brezbarvno.
slikar
mb128
# 12.05.2018 ob 21:08
Gnusfraba
Ok, za vakuum je značilno, da ima 5 atomov H na kubični meter. A to pomeni, da jih je v great void še manj?
sagoza
# 13.05.2018 ob 21:18
"Središče Galaksije naj bi preplavljalo več 10.000 črnih lukenj"

čez par let boste napisali da jih je nešteto, kakšen smisel imajo potem takšni članki, da si vedno znova rečemo wow?! človek nikakor ne more dojeti da obstaja nedojemljivo in da stvarnost ustvarjamo sami z masturbacijo percepcije.
REsnica
# 12.05.2018 ob 20:08
Kaže da ima biblija prav! V najgloblje je pekel! Mi smo pa v nebesih...
študentNajBo
# 12.05.2018 ob 20:13
zakon,zakon,zakonin zakonini in zakom
mb128
# 12.05.2018 ob 20:20
gnusfraba
Pa mi prosim razloži to.
Zakaj npr. great void ni črna luknja? Zakaj po novem na Discovery science ne govorijo več o black holes ampak zgolj stars? Zakaj naj bi za t.i. super spiral, dosedaj so jih odkrili 15. značilni v središču imela kar dve črni luknji oz. zvezdi? Kje je sedaj tukaj tisti famozni merge oz. gravitacijski valovi? Kako si ti razlagaš odsotnost tega?
Še nekaj. Znanstveniki so opazili tri zvezde, ki se z veliko hitrostjo oddaljujejo od naše galaksije. Trenutna razlaga je takšna, da je to posledica že prej omenjenih mini vampirskih galaksij, ki jih je baje ogromno okoli naše galaksije!
In ja, še nekaj. Združitev naše galaksije naj le ne bi bila tako nedolžna kot so še zatrjevali do pred kratkim. Po gobe bo šlo kar dosti zvezd, kar dosti planetov! No to je najnovejše kar astronomi vedo glede tega. Več ne bi ker sem že tako ali tako kasiral 3 -! Saj me ne moti le vedeli bi rad zakaj? No a bo kaj al ne bo?!
kislec
# 12.05.2018 ob 19:29
"V središču naj bi imela eno supermasivno črno luknjo skoraj vsaka galaksija."

... naj bi ... skoraj vsaka...
mb128
# 12.05.2018 ob 18:45
Eh ja, le zakaj tem območjem raje ne rečemo, da razen morda Hawkinove radijacije ne oddaja nič?!
Sicer pa kolikor zadnje čase gledam Discovery Science se zadnje čase dogajajo prav čudne in hkrati zelo zanimive stvari. Astronomi so prišli na idejo, da bi se dalo starost neke galaksije določiti kar po njeni barvi. A tako?! Kaj pa red shit, pardon shift pa to?!
No potem, da se povrnem na črne luknje pa so tukaj še kvazarji pa to. No ja, saj vem preozko grlo pa to!
Še glede galaksij pa to. Zadnjič je bilo zapisano, da naj bi iz Mlečne ceste in Andromede nastala eliptična galaksija Milkdromeda oz. nekako tako. No kakorkoli že ta galaksija ne bo nič elipična ampak, oprostite angleščini, super spiral galaksy. Ja, skoraj pozabil, še to. Baje našo galaksijo obkroža ogromno pritlikavih, jaz sem jih poimenoval že kar vampir galaksij. One kolidirajo z našo galaksijo in ji tako 'sesajo življenje' in so baje odgovorne za to, da so kraki naše galasije vzvalovjeni.
No, kakorkoli že to je glede teh stvari najnovejše kar sem slišal!
gremyus
# 12.05.2018 ob 18:38
Črne luknje ? Mislite tisto o čemer astronomi trenutno pojma nimajo ? Kar seveda tudi sami priznavajo...
SamoRes
# 12.05.2018 ob 18:44
"Naj bi... " znanost.
Kazalo