Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Podmarsje so opazovali z radarjem
Ledeni nanosti
Polarni nanosi ledu in prahu, kot jih je zaznal Mars Express. Foto: ESA/DLR/FU Berlin (G. Neukum), CC BY-SA 3.0 IGO
V radarski svetlobi
Eden izmed posnetkov notranje strukture južnega pola. Svetla plast se začne na globini 1,5 kilometra, kako globoko še seže, ni znano. Foto: ESA/NASA/JPL/ASI/Univ. Rome; R. Orosei et al 2018
Južni pol Marsa
Južni pol Marsa, posnet z razdalje 9.900 kilometrov. Foto: ESA/DLR/FU Berlin (G. Neukum), CC BY-SA 3.0 IGO
Triptih
Esina predstavitev dosežka. Levo širši posnetek Marsovega južnega pola z lokacijo meritev, široko 200 krat 200 kilometrov. Na sredini izsledki o svetlosti v radarskih valovi, pri čemer modra pomeni najmočnejši radarski odmev. Na desni pa rekonstrukcija notranjosti na tej podlagi. Foto: Context map: NASA/Viking; THEMIS background: NASA/JPL-Caltech/Arizona State
Veteran je še koristen
Mars Express je veteranska sonda, saj deluje že več kot 15 let, in če se ne bo kaj zalomilo, še najmanj do konca leta 2020. Foto: ESA/ATG medialab; Mars: ESA/DLR/FU Berlin, CC BY-SA 3.0 IGO
Kapučino
Bližje in z več podrobnostmi. Južni ledeni oklep je sestavljen iz vodnega ledu in zamrznjenega ogljikovega dioksida. Oklep je širok okoli 350 kilometrov in debel do tri kilometre, številke se skozi letne čase spreminjajo. Leži 150 kilometrov stran od dejanskega geografskega južnega pola. Foto: ESA/DLR/FU Berlin / Bill Dunford
Novejše
Precej naprednejša in sveža sonda, Esin TGO, je nedavno posnela ta detajl z južnega pola, širok 7 krat 38 kilometrov. Foto: ESA/Roscosmos/CaSSIS , CC BY-SA 3.0 IGO
Peščeni vihar
Mars Express je konec aprila posnel širjenje peščenega viharja, ki zdaj zajema pretežni del planeta in ogroža Opportunity. Foto: ESA/DLR/FU Berlin, CC BY-SA 3.0 IGO

Dodaj v

Na Marsu našli 20-kilometrsko jezero tekoče vode

Esina odprava Mars Express
25. julij 2018 ob 20:53
Ljubljana - MMC RTV SLO

Esini znanstveniki so našli dokaze o obstoju jezera tekoče vode na Marsu. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko.

Južni pol Marsa je prekrit z ledenim oklepom, podobno kot je Zemljin, zato so se znanstveniki odločili preveriti, ali obstajajo še kakšne druge podobnosti. Pod Antarktiko namreč obstajajo obsežna, pradavna jezera, v njih pa življenje.

Evropska sonda Mars Express je v notranjost Marsa pogledala s pomočjo radijskih valov. Glede na to, kako hitro se odbijajo in kako močni se vračajo, se da sklepati, od česa so se odbili.

Sodeč po Esinem sporočilu za javnost, so na globini 1,5 kilometra našli jezero tekoče vode, široko 20 kilometrov. Raziskava je objavljena v reviji Science.

Avtorju poudarjajo, da ne gre za pravo odkritje, saj stopnja zanesljivosti ni dovolj visoka. Uporabljena je le radarska metoda in potrebne bodo dodatne raziskave. A v isti sapi zatrjujejo, da so veliko truda vložili v preverjanje vseh drugih možnih scenarijev in le podledno jezero zadovoljivo pojasni meritve.

Najdba je zelo pomembna v iskanju morebitnega zunajzemeljskega življenja.


Na Marsu je vode veliko, le tekoče ne (toliko)

Življenje namreč – po našem dozdajšnjem poznavanju – nujno potrebuje vodo. Na Marsu so jo že našli, začenši z očitnimi zalogami polarnega ledu, pa manj očitnimi podpovršnimi ledeniki drugje po planetu. Rover Curiosity jo je odkril vezano v prsti (čisto površje je sicer "kot poper" suho). A vse do zdaj omenjeno ni tekoča voda, ta pa je bistvena.

Nasin orbiter MRO je pred leti na Marsovih pobočjih našel nekaj, kar je videti kot sveže struge, pojav so Nasini znanstveniki interpretirali kot sledi občasnih hudournikov tekoče vode. (S tem se ne strinjajo vsi, saj bi lahko bile sledi posledica subliminiranih plinov, ki bi se valili navzdol in pri tem povlekli nekaj prahu). A tudi če hudourniška teorija drži, to ne ravno obeta z vidika razvoja življenja, saj je Mars že tako, strupen mrzel in biologiji nasploh sila neprijazen in bi tudi za najosnovnejše oblike življa potreboval precej stabilnejše razmere.

20-kilometrsko jezero pod ledom te stabilne razmere zagotavlja. Vprašanje je sicer, koliko časa obstaja, kakšna je tam temperatura, katere minerale pobira z dna in koliko je v njem sploh organskih spojin (Curiosity je nedavno potrdil obstoj številnih kompleksnejših na Marsu). Neznank je pravzaprav neprimerno več od odgovorov, navsezadnje tudi jezero samo še ni dejstvo, a objava v Science bo zdaj nedvomno pognala vihar modeliranj, špekulacij in raziskav, kaj bi lahko morda bilo v tem vodnem telesu. Morebiti kaj podobnega antarktični bakteriji, ki živi pri minus 15 stopinjah Celzija?

Mars je bil daleč v preteklosti z oceani bogat svet, podobno kot Zemlja, o čemer priča zvrhana bera dokazov, zbranih s pomočjo Nasinih roverjev. Sedimentne kamnine na dnu nekdanjih jezer, erozija zaradi pradavnih vodotokov, zglajeni prodniki, kamnine, ki nastajajo ob tekoči vodi itd. Po nekaj stotinah milijonov let je izgubil magnetno polje, ki varuje ozračje pred neprestanim Sončevim vetrom, in atmosfera se je skozi milijarde let izgubila v vesolje. Znižala se je temperatura, zato danes Marsu rečejo tudi "rdeča Antarktika", padel je atmosferski tlak in z njim temperatura vrelišča vode. Tekoča zato na površju ne obstaja več, nekaj se je je izgubilo v vesolje skupaj z atmosfero, preostanek je zaledenel.

Vprašanje je, ali je imelo hipotetično življenje na Marsu v prvi, slabi milijardi let dovolj časa za nastanek. In če to drži, so morda sledi končale zakrite v morebitnih podzemnih rovih ali pa globoko pod ledom? Vse to so za zdaj učene špekulacije, ki bodo v prihodnjih letih še zelo zaposlovale planetarno znanost.

Svetleča plast neznane debeline
15-letni
orbiter Mars Express je zaznavo opravil z instrumentom MARSIS. Opazoval je 200-kilometrsko zaplato južnega pola in ugotovil, da je sestavljena iz številnih plasti ledu. Pod vsemi temi je posebej odsevajoča, v radarskih valovih svetla plast, ki so jo interpretirali kot tekočo vodo ali s tekočo vodo posebej bogate nanose. Vzorec je namreč tak, kot ga je v radarski svetlobi mogoče opaziti pri zemeljskih podlednih jezerih.

V prid interpetaciji govori tudi to, da se pod silno težo ledenega oklepa zniža tališče, pa tudi vsebnost različnih soli, ki ga še dodatno znižajo (zato se npr. morska voda na Zemlji pozneje zaledeni).

Globine vodnega telesa ne poznajo.

"Proučevali smo omejeno in majhno zaplato, zato nas vznemirja možnost, da bi do podobnih najdb prišli še na drugih lokacijah," je izjavil Roberto Orosei, prvi avtor. Področje so proučevali že dolgo, iščoč jezera, a po besedah avtorjev niso pridobili dovolj podatkov, pa tudi meritve niso bile zadovoljivo natančne. "Iznajti smo morali nov način delovanja, ki je obšel nekatere postopke v orbiterju, in priti do višje frekvence meritev, s tem pa do višje ločljivosti. Zdaj lahko vidimo stvari, ki jih prej nismo," je povedal Andrea Cicchetti, soavtor.

Proti Marsu trenutno leti še ena naprava, namenjena preverjanju notranjosti planeta. To je Nasin pristajalnik InSIGHT, opremljen z visoko občutljivim seizmološkim instrumentom. A ta na znanstveno žalost ne bo zmogel poslušati za jezerom, saj je le namenjen preverjanju globalne strukture planeta, ne pa takim "malenkostim", kot je 20-kilometrski vodni bazen.

Kako je pod zemeljskim ledom
Primer podlednega antarktičnega jezera je Vida. Od "sveta" je odrezano že 2.800 let, je slano, ne vsebuje kisika, "pohvali" se lahko z najvišjo koncetracijo dušikovega oksida med vodami. Seže do samega dna, na sredini je ledena kaša. Njegova temperatura je minus 13 stopinj Celzija. Raziskovalci ameriškega instituta Desert Research so se do Vide prebili leta 2012 in v njem našli bujno kulturo mikrobov, ki uspevajo tudi v razmerah, ki jih dojemamo kot skrajne.

Veliko je takšnih jezer po Osončju
Prav podledna jezera veljajo za najverjetnejše lokacije, v katerih bi še lahko našli zunajzemeljsko življenje (zunaj Zemlje). Do zdaj so bile oči najbolj uprte v dve oddaljeni luni: Enkelad pri Saturnu in Evropo pri Jupitru. Podledna tekoča voda bi lahko bila še v Dioni, Plutonu ...

O visoko hipotetičnih razmerah za življenje so pred časom razpravljali tudi na primeru oblakov Venere, ki je bila pred milijardami let prav tako bujno oceanska in domnevno do življenja prijazna.

Novo o dveh roverjih
Na Marsu divja globalna peščena nevihta, ki prekriva pretežen del planeta. Traja že skoraj dva meseca, opazuje jo flota Nasinih in drugih sond. Ena izmed njih je v nevarnosti, da v njej za vedno utihne. Rover Opportunity se namreč napaja z električno energijo iz panelov sončnih celic. Ob manjši obsevanosti je sredi prejšnjega meseca padel v zasilni način delovanja, od takrat pa še ni črhnil. Obstaja možnost, da se bodo baterije preveč ohladile, veteranska in rekordov polna misija pa končana.

V nastajanju je že naslednja roverska misija, pelje jo prav Esa v sklopu projekta ExoMars. Javnost je povabila, naj predlaga ime za konkretno napravo, pri tem pa lahko sodelujemo tudi Slovenci. Morda bo izbran prav vaš predlog, ki ga je mogoče podati tukaj.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Guliarth
# 25.07.2018 ob 20:08
Hvala za članek, več takih prosim.
heristalski166
# 25.07.2018 ob 21:34
itak da je bilo življenje na marsu, je pa mars ilustracija tega kašna bo zemlja slej ko prej
anny22
# 25.07.2018 ob 21:33
Cenim prispevke z imenom in priimkom. Tako bi moralo biti vedno na kanalu javne televizije, za katero vsi plačujemo.
Ubogi stari Opportunity je končno spustil dušo ali še miga?
hernandez
# 25.07.2018 ob 20:52
Marsovci torej obstajajo.
Sicer mikrobski, ampak treba je bit z malim zadovoljen....
Hardworker
# 25.07.2018 ob 22:51
Iščemo življenje na Marsu, na zemlji ga pa ubijamo.
Človeška norost je brezmejna.
DrMinistr
# 25.07.2018 ob 21:56
Zopet en super članek, ki spet buri domišljijo in v bralcu spodbuja željo po novih in novih odkritjih.
agenda21
# 25.07.2018 ob 20:49
Me kljub temu še ne vleče gor:)
HakmeD
# 25.07.2018 ob 23:51
@Ramus
življenje ne nastane kar tako samo od sebe, kot plod slučajnosti,

Točno tako je življenje nastalo. Slučajno so se poklapal vsi dejavniki, ki so botrovali temu. Tako kot so bile kasneje 'slučajne' mutacije, ki so poskrbele, da se je življenje razvilo tudi v kompleksnejše oz. inteligentne oblike.

Tako da si lahko samo hvaležen vsem tem slučajem, ker brez njih, nas nebi bilo.
copcop
# 26.07.2018 ob 07:32
Vse narobe,... življenje ne nastane kar tako samo od sebe, kot plod slučajnosti, prav tako pa obstaja zgolj v medsebojni kompleksni odvisnosti in ne zgolj kot svet ali sistem poln zgolj mikroorganizmov,....

Takšen svet je že obstajal. V prvi milijardi let po nastanku Zemlje je vzniknilo življenje na ravni mikroorganizmov in v tem sistemu, torej do komleksnejšega razvoja večceličnih organizmov, vztrajalo dobri dve milijardi let.

Seveda je to težko dojeti, če tvoje prepričanje temelji na zapiskih pastirjev drobnice in zato meniš, da je Zemlja stara 6.000 let. A kot vemo, pastirji drobnice o mikroorganizmih, starosti Zemlje, evoluciji in še marsičem, niso imeli pojma. Res dobra referenca, ja.
bob
# 26.07.2018 ob 08:02
Res bi bilo noro odkriti neke žive strukture od drugod, da bi končno z zanesljivostjo lahko trdili, da nismo sami, da v vesolju obstaja še kaj podobnega kot je na mami Zemlji.
andromaha
# 25.07.2018 ob 22:59
Mogoče pa bodo našli tiste tri Marsovčke, ki so Drejčka obiskovali :-))))))))))))))
mb128
# 25.07.2018 ob 22:39
Ja no je zelo slano za nameček pa še izredno mrzlo. Tako mrzlo, da se ima za zahvalit da je tekoče razno raznim spojinam soli.
1a34
# 25.07.2018 ob 22:41
Upajmo da vse skupaj ne zvodeni.
Rasta75
# 26.07.2018 ob 16:19
kislec
# 26.07.2018 ob 14:14
"... Primer podlednega antarktičnega jezera je Vida. Od "sveta" je odrezano že 2.800 let, je slano, ne vsebuje kisika, "pohvali" se lahko z najvišjo koncetracijo dušikovega oksida med vodami. Seže do samega dna, "

Zanimivo - to jezero seže " do samega dna"!
Pa kolikor vem, tudi Bohinjsko...


Ja, funkcionalna polpismenost je hudič. Če še nisi vedel, včasih, skoraj vedno, več stavkov ali povedi tvori širši kontekst. V zapisu ob katerega si se spotaknil, je bilo v tem širšem kontekstu mišljeno, da ta najvišja koncentracija dušikovega oksida seže vse do samega dna.
V prihodnje, če boš imel težave z razumevanjem, kar pokomentiraj, kot si tokrat, lahko pa tudi vprašaš za razlago, nas je kar nekaj tukaj, ki ti bomo pomagali.
Belphegor
# 26.07.2018 ob 06:54
Leži 150 kilometrov stran od dejanskega, magnetnega južnega pola. Foto: ESA/DLR/FU Berlin / Bill Dunford

Pa sem mislil, da Mars nima magnetnega pola. :)
Nimrod no.1
# 25.07.2018 ob 20:57
Bombastičen naslov za nekaj kar lahko samo predvidevamo..
pjandura
# 26.07.2018 ob 14:38
Komaj čakam dan, ko odkrijejo neke mikrobe, bakterije ipd. To bo določenim zaprto usta.
fuckwad
# 26.07.2018 ob 09:06
Sicer mikrobski, ampak treba je bit z malim zadovoljen....
Ni treba vsega takoj na seks obrniti.
sandi79
# 25.07.2018 ob 23:09
Prav rada bi enkrat obiskala ta čudoviti planet. Ali obstaja kakšna možnost, da bi ga kdaj obiskala?
Sss
# 25.07.2018 ob 22:16
hernandez
# 25.07.2018 ob 20:52

Marsovci torej obstajajo.


Enak stavek genau sem hotel napisati pa vidim, da si me že prehitel :)
kislec
# 26.07.2018 ob 17:38
rasta, nisem jaz kriv, če pisec neustrezno piše (ali špara besede)
Po pravopisnih pravilih osebek iz predhodnega stavka ostaja, če ni v naslednjem stavku naveden nov osebek.

Razen tega očitno nisi prebral nadaljevanja: " Seže do samega dna, na sredini je ledena kaša. Njegova temperatura je minus 13 stopinj Celzija.

Torej nedvomno tudi v obeh teh stavkih jezero špila vlogo osebka.

Lep logičen pozdrav!
mb128
# 26.07.2018 ob 10:57
bob
Kolikor sem bral članke o tem v tujih medijih je tista sol zaradi katere je tisto jezero sploh tekoče strupena za življenje kot ga poznamo na Zemlji hkrati pa je njena koncentracija tako visoka, da je tista sol strupena že zaradi tega. Je pa sicer možno, da obstajajo kakšni ekstremofili tam. Ampak to pa je tudi vse. Prebral sem tudi, da tamkajšnje raznorazne spojine soli omogočajo vodi, da ostane tekoča vse do -73°C.
bob
# 26.07.2018 ob 10:36
@hijena
Imaš dokaze, lahko z zagotovostjo trdiš? V znamosti so potrebni dokazi, ostalo so ugibanja na osnovi vrjetnosti.
trdoleska
# 26.07.2018 ob 10:34
Žal ne moremo podati imena novega roverja. Slovenije ni med državami v obrazcu. Verjetno zato, ker nismo polnopravna članica ESA-e.
Vongobongo
# 26.07.2018 ob 09:12
sik

In kaj naj bi delal na luni??? Projekt mora imeti smisel , ne sam da prideji na luno. To je ze blo , zdaj treba dalje ;p
Hijena
# 26.07.2018 ob 08:25
@ bob
obstaja že, samo ne vem, če je podobno kot na Zemlji
Krimsky
# 25.07.2018 ob 21:44
Eksponentna gospodarska rast na Zemlji teoretično ni možna (kaj šele praktično) …
~
… zato vlada histerija za novimi naseljivimi planeti, ki jih je v vesolju 'neomejeno mnogo', da bomo lahko ves čas imeli eksponentno gospodarsko rast.

Na novo odkrita voda na planetih G4f6dfk, K9J8z76 ali B32fG43 … služi zgolj opravičevanju grdega ravnanja s tem našim edinim planetom … kar omogoča prisvajanje bogastva tistim, ki bi ga sicer morali spoštovati, negovati, zanj skrbeti …
Rocknrolla
# 13.08.2018 ob 23:41
Kaj pa če človeštvo izvira iz Marsa in je Mars samo slika kako bo zemlja izgledala v naslednjih tisočletjih? Kaj je je "človek" tisti zasvojevalec iz vesolja in je ob "pristanku" preživela le peščica lpreživelih, ki so nato "naselili" planet? Kaj če je bil "komet", ki je izbrisal dinozavre le medplanetarna raketa, ki je zraderala pošasti in počasi pripravila planet za naselitev? Kako bi pojasnili dokaze o uporabi zelo naprednih tehnoloških prijemov v dalni zgodovini? Mogoče smo mi tisti "marsovci" pa smo tolk oprani, da se nam še sanja ne? Uf, tablet mi je zgleda popustu... ;)
Bivši uporabnik
# 02.08.2018 ob 12:57

Obstaja za tp slučajnost kak dokaz ?


cel planet je dokaz temu.
Bivši uporabnik
# 02.08.2018 ob 12:56
je lepo kdaj omenit, da je tudi evropa poslala dve sondi na mars in da je še kako nekaj prispevka glede tega (mogoče še najbolj pomemben).
maksimsi
# 01.08.2018 ob 21:20
HakmeD
Točno tako je življenje nastalo. Slučajno so se poklapal vsi dejavniki, ki so botrovali temu. Tako kot so bile kasneje 'slučajne' mutacije, ki so poskrbele, da se je življenje razvilo tudi v kompleksnejše oz. inteligentne oblike.

Tako da si lahko samo hvaležen vsem tem slučajem, ker brez njih, nas nebi bilo.


Obstaja za tp slučajnost kak dokaz ?
SKEpsiS
# 29.07.2018 ob 21:06
To sploh ni to, ampak je men' prišlo,
odletelo na Mars, ustvarilo jezero.
Zdaj se učenjaki čudijo, duhove burijo.
Bo problem, če ustvarim nov ekosistem?
Gepard007
# 29.07.2018 ob 10:09
Zeh. Koga še lahko NASA naflanca?!? Vsi vemo, da obstaja življenje izven našega planeta. Je že Gary McKinnon dokazal in odkril veliko več kot bi NASA kadarkoli priznala. Ni čudno, da ga je Amerika po Škotski kazensko preganjala.
Bivši uporabnik
# 28.07.2018 ob 17:20
Na sliki je videti da je jezero daljše , morda kilometer ,dva....
oziris.va
# 28.07.2018 ob 17:12
Vprašanje je, ali je imelo hipotetično življenje na Marsu v prvi, slabi milijardi let dovolj časa za nastanek. In če to drži, so morda sledi končale zakrite v morebitnih podzemnih rovih ali pa globoko pod ledom? Vse to so za zdaj učene špekulacije, ki bodo v prihodnjih letih še zelo zaposlovale planetarno znanost.

Žal to ne bom doživel :(
1a34
# 27.07.2018 ob 09:31
Mars ma marsikaj.
kislec
# 26.07.2018 ob 19:25
PS Jasno napisano bi bilo:

..."pohvali" se lahko z najvišjo koncentracijo dušikovega oksida med vodami, ki seže (? ) do samega dna (lepše bi bilo: ki je enaka od gladine do dna)
etz chayim
# 26.07.2018 ob 17:34
Von Braun oče v rakete ima na grobu napisano verz 6:11 in on je ustvaril firmament.
hexen
# 25.07.2018 ob 21:33
hernandez
# 25.07.2018 ob 20:52
Marsovci torej obstajajo.
Sicer mikrobski, ampak treba je bit z malim zadovoljen....


Članek o tem ne govori.
kislec
# 26.07.2018 ob 14:14
"... Primer podlednega antarktičnega jezera je Vida. Od "sveta" je odrezano že 2.800 let, je slano, ne vsebuje kisika, "pohvali" se lahko z najvišjo koncetracijo dušikovega oksida med vodami. Seže do samega dna, "

Zanimivo - to jezero seže " do samega dna"!
Pa kolikor vem, tudi Bohinjsko...
Hijena
# 26.07.2018 ob 08:56
@sik
ker ne morejo gor
sik
# 26.07.2018 ob 08:41
Vprašanje je le ali res gre za tekočo vodo ali le tekočo...
Ni mi le jasno zakaj na Luno ne pošljejo astronavtov.
zapravico
# 26.07.2018 ob 07:45
Oh zdaj smo pa rešeni
sosman
# 26.07.2018 ob 06:56
Malo po malo nas navajajo...
aaa
# 26.07.2018 ob 07:57

HakmeD

@Ramus
življenje ne nastane kar tako samo od sebe, kot plod slučajnosti,

Točno tako je življenje nastalo. Slučajno so se poklapal vsi dejavniki, ki so botrovali temu.


No, ja. Nekih hudih dokazov za takšne trditve ravno nimamo. Ne za tvoje in ne za Ramusove.
agenda21
# 25.07.2018 ob 20:54
anban, me pa zelo zanima, katera materija se ti zdi naključna?
Jaz sem bil glede teh zadev prepričan, ko tudi v računalništvu obstaja cela znanost, kako generirati naslednje naključno število. Vedno je zadaj algoritem, algoritem pa ustvari inteligenca.
etz chayim
# 25.07.2018 ob 21:36
To je vse znotraj firmemanta (kupole).
nati99
# 25.07.2018 ob 22:56
Domnevajo in to brez dokazov (oz. so samo "posredni dokazi"), nato pa domneve prodajajo kot čisto resnico... nekako me tile znanstveniki spominjajo na vrače ki so pred tisočletji prodajali različne vere.
Mr.Mr.
# 25.07.2018 ob 22:36
Znanstvenik John, desetletja te že plačujemo, kaj si odkril zadnje čase?...
Kaj pa vem, ogromno, lahko da je voda na Marsu....
OK, pogodba podaljšana za naslednje desetletje.
Ramus
# 25.07.2018 ob 23:31
Prav podledna jezera veljajo za najverjetnejše lokacije, v katerih bi še lahko našli zunajzemeljsko življenje (zunaj Zemlje)

Vse narobe,... življenje ne nastane kar tako samo od sebe, kot plod slučajnosti, prav tako pa obstaja zgolj v medsebojni kompleksni odvisnosti in ne zgolj kot svet ali sistem poln zgolj mikroorganizmov,....
Kazalo