Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Je morda ena najstarejših zvezd Galaksije, blizu starosti vesolja
Pri Barnardovki
Tako si površje eksoplaneta pri Barnardovi zvezdi predstavlja ESO-v umetnik. Imel naj bi gosto ozračje, zmrznjeno vodo in druge hlapne snovi, obzorje pa naj bi bilo rdečkasto zaradi značilnega sija zvezde, rdeče pritlikavke. Foto: ESO/M. Kornmesser
Barnardova zvezda
Tako si umetnik predstavlja kamnit planet z maso 3,2 Zemljine, ki kroži okoli Barnardove zvezde na razdalji okoli 60 milijonov kilometrov. Foto: ESO/M. Kornmesser
Barnardova zvezda
Barnardova zvezda ima največjo vidno hitrost premikanja po nebu. Je blizu sredine fotografije v treh različnih posnetkih, kar prikazuje premikanje, in to v treh različnih barvah. Foto: ESO/Digitized Sky Survey 2 Acknowledgement: Davide De Martin
Ponazoritev najbližje soseščine. 3D je sicer na voljo v videoposnetku spodaj. Foto: ESO
Domnevno površje prvega planetnega soseda, tistega pri Proksimi Kentavri. Foto: ESO/M. Kornmesser

Dodaj v

Odkrili superzemljo pri sosednji zvezdi

Opazovanja Evropskega južnega observatorija
17. november 2018 ob 16:10
Ljubljana - MMC RTV SLO

Tudi pri drugi najbližji sosednji (samostojni) zvezdi so našli dokaze o obstoju eksoplaneta. 6 svetlobnih let daleč, pri Barnardovi zvezdi, naj bi se skrivala superzemlja.

Le slabi dve leti tega je človeštvo ugotovilo, da ima najbližja sosednja zvezda tudi planet. Najmanj enega. Zdaj so astronomi šli korak dlje, k drugi najbližji sosedi* ... in planet našli tudi tam. Povsem natančno, našli so kandidata za eksoplanet. Toda avtorji o obstoju ne dvomijo. "Po zelo previdni analizi smo 99-odstotno prepričani, da je tam," je zatrdil prvi avtor raziskave, Ignasi Ribas s španskega instituta CSIC.

Najdba kaže, da sončni sistem nikakor ni osamljen. Da okoli njega niso zgolj zvezde, temveč drugi planetarni sistemi. Da je naša soseščina s planeti precej "obljudena".

Astronomi so preučevali Barnardovo zvezdo, ki leži "le" šest svetlobnih let stran od nas, je rdeča pritlikavka in v bistvu najbližja osamljena soseda.

*Prva Zemljina zvezdna soseda je namreč v trozvezdju Alfa Kentavra, torej tri zvezde, ki krožijo v skupnem sistemu. Trenutno nam je v njem najbližja Proksima Kentavra, čez nekaj časa pa bo primat prepustila drugi v sistemu, čez 10.000 pa bo tron zasedla prav Barnardova zvezda.

Pri Barnardovi zvezdi so – če v Nature objavljena raziskava drži – našli kamnit planet z maso 3,2 Zemlje, zato se mu reče tudi superzemlja.

Zamrznjen, a z gosto atmosfero
Velikih obetov za življenje na njem ni, saj je najbrž zamrznjen. Leži namreč na robu t. i. snežne meje, območja okoli zvezde, kjer voda in druge hlapne snovi zmrznejo. Znanstveniki računajo, da temperatura na njem znaša –170 stopinj Celzija.

Od zvezde je planet oddaljen toliko, kot je Merkur – najbolj notranji planet Osončja – oddaljen od Sonca (0,4 ae). A v nasprotju z Merkurjem se ne praži. Razlog tiči v dejstvu, da je Barnardova zvezda rdeča pritlikavka, torej precej manjša in hladnejša. Ima le 3 odstotke mase Sonca in planetu zagotavlja le 2 odstotka energije, ki jo Sonce Zemlji. Primerljiva je z razžarjenim, okroglim radiatorjem, ki bi ga postavili na nebo. Na tem planetu je torej kljub bližini zvezde precej hladno, temačno in rdečkasto.

Možnost življenja sicer ni povsem izključena. Sodeč po raziskavi je planet obdan z gosto atmosfero, ki bi lahko pri planetu zadrževala toploto in ohranjala nekoliko višje temperature. Zvezdo obkroži v 233 zemeljskih dneh.

Pradavni eksoplanet, prastara zvezda
Če ta eksoplanet res obstaja, je najbrž tudi pradaven. Star je med 10 in 12 milijardami let, piše v ESO-jevem sporočilu za javnost. Barnardin planet je švigal še davno prej, preden se je neki lokalni oblak sesedel in začel ustvarjati zarodek Osončja. Zelo verjetno bo Zemljo in Sonce tudi presegel, saj bo slednje čez kakšne 4 milijarde let postalo rdeča velikanka in pri tem pogoltnilo Zemljo. Medtem ko so rdeče pritlikavke precej bolj stanovitne, stabilne naj bi bile tudi do 100 milijard let, kar je skoraj desetkrat več od starosti vesolja. To šteje 13,8 milijarde let.

T. i. superzemlje so po dozdajšnjih podatkih najpogostejši tip eksoplaneta pri zvezdah z majhno maso, kar govori v prid obstoja tega konkretnega primera.

Teža dokaza ni samoumevna. Barnardovo zvezdo intenzivno preučujejo že skoraj 50 let, iščoč morebitne eksoplanete, in že večkrat so posamezni znanstveniki posumili, da nekaj dodatnega je tam, kar pa so vedno znova sesuvale dodatne raziskave.

V tokratni so sicer zaznali še en sigal domnevnega eksoplaneta v sistemu, dodatnega in precej večjega, ki naj bi se skrival še dlje od zvezde, a je bil preveč nezanesljiv. Raziskovalna skupina računa na teleskope prihodnjih generacij.

Barnard se guga
Do tokratne, "99-odstotne" najdbe so prišli z metodo guganja. Krožeči planet zvezdo rahlo premika, podobno kot Luna vleče oceane na svojo stran Zemlje. Raziskovalna skupina je zbrala za 20 let opazovanj, pa še izvedla dodatne na Evropskem južnem observatoriju in drugih zemeljskih observatorijih, da je naposled v podatkih lahko razbrala signal, ki ga je interpretirala kot prisotnost eksoplaneta. Da pa bo prešel iz kandidatne v potrjeno kategorijo, bodo potrebna dodatna opazovanja, zaželeno po kakšni drugi metodi.

3,2 mase Zemlje pomeni še nekaj. Če bi danes na tem planetu pristali, z njega nikoli več ne bi prišli. Potrebna ubežna hitrost je namreč prevelika, nedosegljiva z obstoječo tehnologijo. Vsaka raketa bi naposled padla nazaj.

Barnardova zvezda je znana tudi po tem, da najhitreje potuje po nebu (z našega gledišča). Glede na Sonce se premika s hitrostjo 500.000 kilometrov na uro (kar je sicer le posredno povezano s hitrostjo prečkanja neba). S prostim očesom je sicer na nočnem nebu ni moč videti, le s teleskopom.

Video 1: Sonce in zvezdne sosede

Video 2: Ponazoritev eksoplaneta pri Barnardovi zvezdi

Video 3: Ponazoritev površja eksoplaneta pri Barnardovi zvezdi

Video 4: Dodatna grafična ponazoritev

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Hausmeister
# 17.11.2018 ob 17:35
@mb128

Tudi ti lahko sedeš s cvekom. Soncu najbližje tri zvezde so Proksima Kentavra, Alfa Kentavra A in Alfa Kentavra B.

Prav tako si tudi ti pri poimenovanju nedosleden. Pišeš lahko latinska imena (ki se uporabljajo tudi v angleščini) ali slovenska imena, nikakor pa ne gre malo enega in malo drugega — torej imaš na izbiro, da uporabiš Alfa Kentavra in Proksima Kentavra ali pa Alpha Centauri in Proxima Centauri.
G.Bruno
# 17.11.2018 ob 17:28
Hijena
Zanimivo. Še pred 30 leti je v znanosti vladalo splošno prepričanje, da planetov ni dosti in so prej izjema kot pravilo.
Ni res. Carl Sagan 1980
By the time that you people are as old as I am we should know, for all the nearest stars, whether they have planets going around them. We might know dozens or even hundreds of other planetary systems and see if they're like our own or very different, or no other planets going around other stars at all. That will happen in your lifetime, and it will be the first time in the world's history that anybody found out really if there are planets around the other stars.
brezlj
# 17.11.2018 ob 17:09
Vsiljuje?
Resni_falot
# 17.11.2018 ob 17:16
Obstaja vec planetov kot je zrn peska v sahari, nekaj kar si niti predstavljati ne moremo. Se 500 let nazaj so trdili, da je zemlja ploscata. Pocasi, ampak res pocasi bomo postali znanstveniki in se odpravili na bliznji planet, ce ne ze v drugo galaksijo. Upam, da zagorelih mozakarjev, ki v imenu bradatega strica unicujejo arheolosko zgodovino in poditkajo bombe ne vzamemo s sabo. Kaksen je kaj doprinos k znanosti in cloveskemu napredku Savdske Arabije?
Hijena
# 17.11.2018 ob 17:01
Zanimivo. Še pred 30 leti je v znanosti vladalo splošno prepričanje, da planetov ni dosti in so prej izjema kot pravilo. Me prav zanima, kje nam danes vsiljujejo zmotno prepričanje?
Bivši uporabnik
# 17.11.2018 ob 17:34
#Hijena

Me prav zanima, kje nam danes vsiljujejo zmotno prepričanje?

Ze pri presnjem clanku si dokazal da si racunalnisko nepismen in v temu tudi :) Za vesoljsko sondo Kepler se nisi slisal kajne? In to sosednji clanek ...
mb128
# 17.11.2018 ob 16:17
Pri drugi najbližji zvezdi?! Ste mislili osončju mar ne?! Sicer pa je to komaj nam 4. najbližja zvezda!
Le kdo prevaja te članke?!
Al.Ma sedi cvek! Le zakaj te nekateri tako hvalijo?!
Prve tri zvezde so sicer Proksima a, b in Proksima Centauri!
inri
# 17.11.2018 ob 19:44
mb128
Napis pod sliko je pač skrajšan. Iz članka je jasno za kaj gre:"*Prva Zemljina zvezdna soseda je namreč v trozvezdju Alfa Kentavra, torej tri zvezde, ki krožijo v skupnem sistemu. Trenutno nam je v njem najbližja Proksima Kentavra, čez nekaj časa pa bo primat prepustila drugi v sistemu, čez 10.000 pa bo tron zasedla prav Barnardova zvezda. "
Iz tvojih postov seva zagrenjenost, negativizem. V nizkem startu si na preži, da začneš kritizirat in žalit. Nekaj je hudo narobe pri tebi.
inri
# 17.11.2018 ob 23:16
mb128
Kaj ti ni jasno? Lepo piše katera zvezda nam je najbližja in kako bo to v bodoče. Samo prebrati je treba.
In ja, prav sem imel, rad žališ ljudi. Z vsakim postom to potrjuješ.
Robert 2345
# 17.11.2018 ob 16:36
Kdaj se selimo?
G.Bruno
# 19.11.2018 ob 11:38
mb128
Te muči menopavza? Pomagajo hormonske tablete, na katere se tudi spoznaš.
makoshark
# 18.11.2018 ob 22:03
kislec
"strokovno literaturo za telebane" = vikipedija

Z wikipedio ni nič narobe, ampak "za božjo voljo" beri vendar angleško; slovenska je običajno samo bolj ali manj kvaliteten skrajšan prevod.

Tudi jaz lahko napovem z natančnostjo po želji naročnika

Lahko napoveš, samo tvoje napovedi niso nič vredne, če niso podkrepljene s teorijo in z izračuni. Za računanje življenjske dobe zvezd uporabljajo kompleksne računalniške simulacije.
G.Bruno
# 18.11.2018 ob 09:28
ejga40
6 sv.let stran od koga ali česa?
Za enkrat so nam znani samo astronomi na Zemlji, zato lahko mirno predvidevamo, čeprav ne s 100% zanesljivostjo, da gre za razdaljo do Zemlje.
G.Bruno
# 18.11.2018 ob 08:07
Hijena
Zmeraj se najde nekdo, ki izstopa iz splošnega prepričanja!
No, potem pa ti ne bo težko navesti vsaj tri astronome ali astrofizike iz tistega časa, ki so bili prepričani, "da planetov ni dosti in so prej izjema kot pravilo."
malikaliber
# 17.11.2018 ob 17:32
In megla se je razkadila... Zdej smo končno rešeni! Kaj pa je to super zemlja...? A ta na kateri smo sedaj pa ni super? Aja saj res, ta na kateri smo, je že tako zasvinjana, da ne more bit več super...!
Adanos
# 18.11.2018 ob 12:15
Samo da preletim komentarje pod temi vesoljskimi novicami, pa me kar mine, da bi sploh bral, kaj šele sodeloval v kaki debati. Ker je itak ni.
Neuki "vsevedi" ste čisto kontaminirali komentarje pod temi novicami. Še dobro, da obstaja tujina (beri: določeni youtube kanali), kjer lahko človek najde kvalitetne debate.
kislec
# 18.11.2018 ob 08:19
mako, "strokovno literaturo za telebane" = vikipedija

" Ker te zvezde počasneje porabijo jedrsko gorivo za zlivanje atomskih jeder, vodik in helij, manjše kot so, večjo življenjsko dobo imajo. Ker Sonce porabi svoje gorivo v približno 10 milijardah let, lahko rdeče pritlikavke svetijo tudi do 1777 milijard let."
Je pa res, da spodaj piše: Ta članek potrebuje čiščenje...

PS Domnevam, da res, vsaj glede naslednjega : (Rdeče pritlikavke so najpogostejše zvezde v) naši Galaksiji, ki smo ji nekdaj rekli Rimska cesta.

Kdaj pa smo to ime upokojili???
copcop
# 17.11.2018 ob 20:47
3,2 mase Zemlje pomeni še nekaj. Če bi danes na tem planetu pristali, z njega nikoli več ne bi prišli.

Zdaj veste. Zato ne nasedajte prevarantom, ki vam ponujajo povratno karto.
stardust247
# 19.11.2018 ob 20:48
inri
mb128
Iz tvojih postov seva zagrenjenost, negativizem. V nizkem startu si na preži, da začneš kritizirat in žalit. Nekaj je hudo narobe pri tebi.

Se popolnoma strinjam s teboj inri, nekaj je hudo narobe.

Mb128 od prvega posta dalje se vidi da v razumevanju oz. branju nisi prišelj dlje kot od naslova članka.
Vsi ostali posti so pa žaljenje, nepoznavanje ničesar in prazne besede.
Bivši uporabnik
# 19.11.2018 ob 10:00

Kdaj pa smo to ime upokojili???


to tudi mene zanima.
tussss
# 19.11.2018 ob 06:58
Sonce je npr, oddaljeno cca. 7 svetlobnih minut, tale zvezda pa (kot piše) 6 svetlobnih let.
Pa si predstavljajte to "bližino"
ejga40
# 18.11.2018 ob 09:10
Pardon, samo meni je članek tudi zmedeno napisan?
...Astronomi so preučevali Barnardovo zvezdo, ki leži "le" šest svetlobnih let stran, je rdeča pritlikavka in v bistvu najbližja osamljena soseda.....
----------------
6 sv.let stran od koga ali česa?
Najbližja soseda komu? Če je soseda, ni osamljena?
Mislim da je nekdo preveč googlovsko prevajal
Olorin
# 18.11.2018 ob 00:08
Ooo lej, pridem z zabave in penzionist je spet mudrolija. Nic novega na Zahodu. :l
bori
# 17.11.2018 ob 20:10
Toda avtorji o obstoju ne dvomijo. "Po zelo previdni analizi smo 99-odstotno prepričani, da je tam," je zatrdil prvi avtor raziskave, Ignasi Ribas s španskega instituta CSIC.

A jim je Descartes razglednico iz tega planeta poslal?
stotrideset
# 17.11.2018 ob 19:28
jaz sem pa odkril super sosedo, ki mi bo polepšala moje življenske dni....

bedarija na kvadrat!
inri
# 17.11.2018 ob 19:00
mb128
Pri drugi najbližji zvezdi?! Ste mislili osončju mar ne?! Sicer pa je to komaj nam 4. najbližja zvezda!
Le kdo prevaja te članke?!
Al.Ma sedi cvek! Le zakaj te nekateri tako hvalijo?!
Prve tri zvezde so sicer Proksima a, b in Proksima Centauri!

Bi lahko citiral kaj točno je v članku napačno napisano?
G.Bruno
# 22.11.2018 ob 14:59
kislec
" Polarni (severni sij) povzroči zablodela sončeva svetloba, ko se prebije skozi tkanino prostor-čas, na mestih, kjer je le-ta nabolj preperela...

Kje si pa to neumnost pobral? Solarni sij povzroča t.i. sončni veter, to so izbruhi plazme na soncu. To so električno nabiti delci, ki do Zemlje potujejo vsaj 17 ur in reagirajo z atomi v naši atmosferi, kar povzroča barvni spektakel - zaradi zemeljskega magnetnega polja na severu in jugu.
G.Bruno
# 19.11.2018 ob 18:02
kislec
o razliki med "tveganim in običajnem pitju alkohola"
:)
Ker je članek iz financ, se verjetno nanaša na finančna tveganja.
Sicer pa, moja definicija:
Običajno prekomerno pitje - zjutraj se zbudiš ob svoji ženi in ne veš, kako si prišel domov
Tvegano pitje - zjutraj se zbudiš ob ženski in zaslišiš glas: "draga, doma sem, smo nočno prej zaključili"
G.Bruno
# 19.11.2018 ob 14:36
mb128
Ne daje me klimaterij. Pravzaprav me niti ne more dajati ker sem moški.

Tudi moške pest klimakterij -KLIK
Za to obdobje so pri moškem značilne težave z zvečano prostato (nočno uriniranje, šibkejši curek urina, občutek zaostanka urina v mehurju po končanem uriniranju), pospešeno izpadanje las, zvečana pogostnost srčnožilnih bolezni, postopno naraščanje telesne teže, motnje spolne (erektilne) funkcije. Nagnjenost k depresiji se pri moških lahko kaže zelo drugače kot pri ženski: tvegano pitje alkohola, izbruhi agresivnosti, v Sloveniji v tem času narašča samomorilnost ..
Adanos
# 19.11.2018 ob 13:27
mb128, kaj je to "Google potenca" in "Plankvo število"?
In kako točno se meri s tem "Plankvim številom"?
fritaja
# 19.11.2018 ob 11:06
Bo treba čim prej grelce peljati tja, da bo čez 4 mljarde let dovolj toplo ;)
makoshark
# 19.11.2018 ob 10:21
kislec
Angleška W. omenja s cifro samo "kakor" max dobo - za ta mičkene rdečke (0,1 m).
Vmesno vprašanje: kakšna je natančnost pri številu 10 tavžent milijard let (je to približno od 9,5 do 10,5 = 5%?)


Še "vmesni odgovor". Vhodni podatek je natančen (samo) na eno mesto, rezultat tudi.
makoshark
# 19.11.2018 ob 10:19
kislec
"nastavil kalkulator na pol promila natančno".

Ljudje imajo na splošno probleme z zaokroževanji in zapisom rezultata v okviru napake. Pač tko je - matematična nepismenost ;)

Torej čeprav " . Za računanje življenjske dobe zvezd uporabljajo kompleksne računalniške simulacije." ta napoved ne spada med "Kakšne napovedi so lahko tudi krepko bolj natančne kot "samo" na pol promila"

Na splošno velja, da so napovedi v fiziki lahko krepko bolj natančne kot pol promila. Če si imel ti v mislih samo rdeče pritlikavke (ali zvezde nasploh) in njihova življenjska doba, potem se nisva razumela. Pri tem bi pa tud jaz hudo dvomil, da bi lahko napovedovali tako natančno.
kislec
# 19.11.2018 ob 09:02
(mako,sem te ubogal:)
Angleška W. omenja s cifro samo "kakor" max dobo - za ta mičkene rdečke (0,1 m).
Vmesno vprašanje: kakšna je natančnost pri številu 10 tavžent milijard let (je to približno od 9,5 do 10,5 = 5%?)
Prikazuje tudi diagram dobe v odvisnosti od mase. (od manj kot 1 do nad 10 tavžent milijard let).

Ker naša W. govori o vseh rdečkah, sklepam, da se je sotrudnik naše W. potrudil in izračunal 1.777 kot nekako povprečje za vse "rdečke" - in pri tem je "nastavil kalkulator na pol promila natančno".

Torej enako razmerje (krat sto!!) kot že omenjeno preračunavanje iz milj/h v km/h. (glej primer Parker).
lp
Bivši uporabnik
# 18.11.2018 ob 11:31
#stotrideset

jaz sem pa odkril super sosedo, ki mi bo polepšala moje življenske dni....

bedarija na kvadrat!


In verjetno ji je ime Desanka?
makoshark
# 17.11.2018 ob 23:15
kislec
Občudujem (no, v mislih imam tudi druge glagole) takega, ki si upa take napovedi postavljati z natančnostjo pol promile...

Kakšne napovedi so lahko tudi krepko bolj natančne kot "samo" na pol promila. Konkretno pri teh 1777 pa nimam pojma, kje si to dobil. Kot sem jaz gledal, je podatek nekje 10.000 milijard let za zvedo z desetino mase našega Sonca.
kislec
# 17.11.2018 ob 18:50
PS 1777 ? (milijard let)

(Spominjajoč se upravičenega očitka A.M.-ju, da je nesmisel km/h, preračunane iz milj/h, navajati v stokrat večji natančnosti kot so navedene milje/h)...

...sam prašam, če imajo Ameri tud za naša leta kakšno svojo enoto in je zaradi preračuna teh 1777 tako natančno prikazanih???
Bivši uporabnik
# 17.11.2018 ob 18:45
Superzemlja? Tudi če bi se tja preselili in bi bila tisočkrat večja od te bi jo človek uničil. Bedna vrsta ki si ne zasluži drugega kot izumrtje.
kislec
# 17.11.2018 ob 18:41
... so rdeče pritlikavke precej bolj stanovitne, stabilne naj bi bile tudi do 100 milijard let, kar je skoraj desetkrat več od starosti vesolja. ...

Ob (zelo tvegani!) predpostavki, da poznamo njihove "dosedanje življenjepise" in "družbeno ureditev", v kateri tičijo, se mi zdi hudo smelo napovedovati, da bodo "uživale miren penzjon brez sprememb" še desetkrat toliko let...
PS Potem pa sem pokukal v "strokovno literaturo za telebane", kjer pa (brez sence dvoma - brez "naj bi"), trdijo : "...lahko rdeče pritlikavke svetijo tudi do 1777 milijard let."

Občudujem (no, v mislih imam tudi druge glagole) takega, ki si upa take napovedi postavljati z natančnostjo pol promile...
Hijena
# 17.11.2018 ob 18:07
@G.Bruno
Zmeraj se najde nekdo, ki izstopa iz splošnega prepričanja!

@guerrillamail
Kdaj je bil Kepler izstreljen? In kaj sem jaz napisal? O nepismenosti pa sam pri sebi razčisti, ker očitno nisi dobro prebral ali pa ne razumeš...
galoper
# 30.11.2018 ob 10:11
Tista miniaturna pikica daleč v ozadju, je to vesoljska ladja, ki že 2000 let pluje proti novi zemlji?
makoshark
# 23.11.2018 ob 10:19
kislec

...sončeva svetloba...
Sploh ni sončna svetloba.

Štosi (heci) so lahko na različnih nivojih. Dobre je umetnost narediti, slabih pa je že tako preveč. Navedba "lep humorni pozdrav" še ne naredi štosa. Še posebno, če je pod vsakim komentarjem ;)

Dovolj v tej temi z moje strani.
kislec
# 23.11.2018 ob 08:58
PS Očitno torej nisi opazil: " Lep (zdaj že veš, kakšen še!) pozdrav!
kislec
# 23.11.2018 ob 08:57
ja , mako, a nisi opazil, da sem za dobro vzel tvojo odločitev:
"Če ti ni do argumentirane debate, bom pač to upošteval in nadaljeval v bolj humornem slogu ;)"
... in začetek nadaljevanja v takem slogu sem še poudaril z "Lep humorni pozdrav!"

Lep pozdrav!
kislec
# 23.11.2018 ob 08:51
lemur, pravilno predvidevaš : zavese severnega sija plapolajo z leve na desno, južnega pa z desne na levo.
makoshark
# 22.11.2018 ob 23:11
kislec
Me veseli, da si mi pritrdil in da (vsaj malo) dvomiš v neskončnost (tudi striček Albert je...)

Očitno vseeno ne sprejemaš, da v znanosti nič ni 100%.

Tvoje omembe pravljic in "preperelosti tkanine" so samo prazne besede in še napačne povrhu. Bolj konkretno ti je pa Bruno zapisal.
G.Bruno
# 22.11.2018 ob 21:20
kislec
Daj, nehaj nakladat.
kislec
# 22.11.2018 ob 21:15
PPS ... nekako pričakujem, da bosta imela pripombe na to tudi mako in "moja stranka"...
kislec
# 22.11.2018 ob 21:12
Bruno, moram popraviti napako, zaradi katere morda nisi doumel bistva:

" ...kjer je le-ta najbolj /ne: nabolj/ preperela...

PS ...le-ta... stoji namesto "tkanina prostor-čas"
lemur
# 22.11.2018 ob 14:37
" Polarni (severni sij) povzroči zablodela sončeva svetloba, ko se prebije skozi tkanino prostor-čas, na mestih, kjer je le-ta nabolj preperela...

Zanimivo, a s tem se kdo kvalificiran strinja? Z auroro australis pa je obratno, predvidevam - ker je 'na nasprotnem polu'?
Kazalo