Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 43 glasov Ocenite to novico!
TRAPPIST-1
Hubblu je uspelo ujeti redek dogodek. Oba eksoplaneta pri 39 svetlobnih let oddaljeni rdeči pritlikavki Trappist-1 sta se hkrati postavila med zvezdo in teleskop Hubble. Pričujoča podoba sicer ni fotografija, temveč jo je računalniško ustvaril Nasin umetnik. Foto: NASA, ESA, J. de Wit (MIT), G. Bacon (STScI)
Kepler K2
Podoba Keplerja na misiji K2 skupaj z rdečo pritlikavko K2-72 in štirimi novopotrjenimi eksoplaneti 181 svetlobnih let stran. To ni isti primer kot na zgornji podobi, ta se nanaša na Hubblova opazovanja. Foto: NASA/JPL
Trappist-1
Primerjava sistema Trappist-1 z orbito Merkurja okoli Sonca. Foto: NASA, ESA, and A. Feild (STScI)
K2
Zaplate neba, ki jih pregleduje K2, skupaj s ponazoritvami položajev novopotrjenih eksoplanetov. Foto: Karen Teramura (UHIfA), Miloslav Druckmüller, Shadia Habbal, Kepler Telescope, NASA
Gemini
Posrebreno osemmetrsko zrcalo teleskopa Gemini, ki je sodeloval v podvigu. Teleskop Gemini North (dvojčka ima na jugu) je zmožen na razdalji 3.200 kilometrov med seboj razločiti dva avtomobilska žarometa. Foto: Gemini Observatory/Kirk Pu'uohau-Pummill
Eksoplanet, rdeča pritlikavka
Poskus prikaza eksoplaneta z luno, v ozadju zvezda rdeča pritlikavka. Foto: D. Aguilar/Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics
Kepler
Majski histogram prikazuje število novoodkritih (potrjenih) eksoplanetov po letih. Foto: Nasa Ames/W. Stenzel; Princeton University/T. Morton
Kepler
Košček neba, na katerega se je leta in leta osredinjal Kepler. Foto: Nasa
Kepler
Keplerjevo območje opazovanja še iz druge, računalniško generirane perspektive. Foto: Jon Lomberg/Nasa

Dodaj v

Le 39 svetlobnih let stran kamnita planeta, ki bi lahko podpirala življenje

Raziskovanje eksoplanetov v porastu
24. julij 2016 ob 08:15
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kepler je odkril kar stoterico novih eksoplanetov, nekaj tudi v območju, v katerem je temperatura pravšnja za tekočo vodo. Hubble je medtem potrdil obstoj dveh bližnjih kamnitih eksoplanetov.

Je nekje tam zunaj Zemlja 2.0? Kamnita krogla, kjer vladajo podobne razmere kot pri nas? Morda celo v domači Galaksiji, še več, blizu nas? Odgovor na to vprašanje je oddaljen, toda koščki slike se razgrinjajo vedno hitreje. Plaz novoodkritih planetov zunaj Osončja, ki se je začel leta 2014, ne pojenja, temveč le še bolj sipa. Novic o eksoplanetih je toliko, da jim je že težko slediti, skoraj vsak teden najdejo in opišejo nekaj primerkov. Prav zadnji denimo govori o planetu s tremi sončnimi vzhodi, letno pa pade še kakšna tisočerica.


Stotera četica
Za najbolj sveži večji paket je poskrbela misija K2, skozi katero poskušajo iztisniti še zadnje zmogljivosti iz komaj še delujočega vesoljskega teleskopa Kepler. V tej rundi je preveril 197 planetarnih kandidatov in jih 104 potrdil. Njihove velikosti se raztezajo od manjših kot Zemlja pa do večjih od Jupitra. Vsi krožijo dokaj blizu svojih zvezd.

"Raznolikost je osupljiva. Našli smo planete, ki jim v Osončju ni para. Na primer, veliko primerkov je dvakrat večjih od Zemlje, a so obenem tako blizu svojih zvezd, da temperature na njih znašajo 1.000 stopinj Celzija in več," so sporočili z Univerze na Havajih, dežele številnih teleskopov.

Četvero kamnitih
Štirje med njimi naj bi bili kamniti, torej po sestavi takšni kot Zemlja, in ne kot Jupiter. Vsi ti štirje so 181 svetlobnih let stran v smeri ozvezdja Vodnar. Njihova velikost znaša od 120 do 150 odstotkov Zemljine. Krožijo okoli zvezde K2-72, ki je za polovico manjša od Sonca in tudi temnejša. Njihove orbite, torej leta, trajajo od pet ur in pol do 24 zemeljskih dni. Dva izmed njih verjetno prejemata sorodno količino sevanja, kot ga Zemlja od Sonca, sporočajo z Nase. Svoji zvezdi sta precej bližje kot mi naši, a ker je ta rdeča pritlikavka, je precej manj vroča, zato možnosti, da podpirata razvoj življenja, ni mogoče izključiti.

Za osnovne informacije je poskrbel Kepler, za nadgrajene pa so se astronomi morali zateči k dodatnim orodjem, v tem primeru kar štirim: havajskima North Gemini in Keck, kalifornijskemu APF-ju ter arizonskemu LBT-ju. Svetlobo planeta je namreč ob žareči zvezdi skoraj nemogoče ujeti, tako kot je nemogoče videti podobo mušice, če ponoči človek strmi naravnost v dolge avtomobilske žaromete. Vsi ti dodatni teleskopi so nato storili vse, da so skrpali skupaj vse koščke informacij, ki so vendarle prispeli do Zemlje. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal.

Zvezde, ki utripajo
Teleskop Kepler tako v izvorni (leta 2013 končani) misiji kot v misiji K2 eksoplanete najde takrat, ko večkrat zaporedoma zmanjšajo svetlost matične zvezde z obletom. Kepler je budno in stalno opazoval manjšo zaplato neba na južni polobli s 145.000 zvezdami in iskal odgovor na vprašanje, kako pogosti so Zemlji podobni planeti. Ker je zrl le na eno področje, v svoje senzorje ni ujel velike večine najsvetlejših in najbližjih rdečih pritlikavk.

Pred tremi leti sta mu odpovedali dve od štirih koles, ki skrbijo za usmerjanje v prostoru, zato se ni več mogel obračati proti tarči. Ker je naprava vseeno predragocena, so na Nasi veliko časa potrošili v iskanju rešitve - in jo tudi našli. Zdaj ga stabilizirajo in obračajo s pomočjo komaj zaznavnega, a vseeno prisotnega pritiska sončne svetlobe in dveh še delujočih koles.

Vseprisotne rdeče pritlikavke
K2 danes pokriva precej večjo površino, saj opazuje štiri zaplate neba. Večina zvezd, ki jih najde, so rdeče pritlikavke. To so najmanjše zvezde, ki v svojem jedru še dejavno zlivajo jedra in zato svetijo. K2 jih največ najde zato, ker so najpogostejše v naši galaksiji in verjetno tudi v vesolju. "Lahko bi dejali, da je K2 izvajal celovito demografsko študijo, medtem ko se K2 osredinja bolj na svetle in bližje zvezde z različnimi tipi planetov," je pojasnil prvi avtor raziskave Ian Crossfield. "Misija K2 nam omogoča, da število odkritih in preučenih rdečih pritlikavk povečamo za dvajsetkrat. S tem imamo na pladnju precej več 'filmskih zvezd', torej najboljših primerkov za preučevanje."

Astronomi so najprej posneli zvezdo pri zelo visoki ločljivosti, nato pa še izvedli optično spektroskopijo. Svetlobo so spustili v prizmo, da se je razbila na različne valovne dolžine, in iz sestave prebrali, kakšne so lastnosti te svetlivke, denimo masa, premer in temperatura. Glede na oddaljenost posameznih planetov so nato lahko izračunali, kakšen je vpliv zvezde nanje. Površja samih eksoplanetov pa ne morejo videti. "Če bo šlo tako naprej, bo samo misija K2 na koncu delovanja potrojila število znanih manjših eksoplanetov, ki krožijo okoli bližnjih zvezd," je izjavil Crossfield.

Hubble si je ogledal prejšnji paket
Medtem je bila izvedena ločena raziskava s pomočjo vesoljskega teleskopa Hubble. V letošnjem majskem paketu kar 1.284 potrjenih eksoplanetov jih je namreč bilo kar devet v območju Zlatolaske, torej ravno prav stran od zvezde, da bi na njih voda lahko bila tekoča.

Najzanimivejši sistem med njimi je tisti okoli izjemno hladne pritlikavke Trappist-1. Zunanji eksoplanet Trappist-1d ni tako zanimiv, druga dva notranja pa toliko bolj. Trappist-1b zvezdo obkroži v 1,5 zemeljskega dneva, Trappist-1c pa v 2,4. Planeta sta svoji zvezdi skoraj tako blizu kot je Mesec Zemlji, a ker je to zelo hladna pritlikavka, sta ravno v območju Zlatolaske.

Vohljanje za atmosfero
Hubble je svoje zmogljivosti usmeril proti zvezdi in skušal izvohati čim več o tamkajšnji planetarni trojki. Uspešno - ujel je podatke o njihovi atmosferi, so sporočili. Ugotovitev? V njej je zelo malo vodika in helija. To pomeni, da verjetno ni napihnjena in zadušljiva, kot je tista na Jupitru, in da planeta nista plinska - temveč kamnita. Tako kot Zemlja. "Če bi bila planeta tesno ovita s plastjo helija in vodika, potem sploh ne bi bilo možnosti za življenje. Ovitek bi povzročal premočan učinek tople grede," je izjavila članica raziskovalne skupine Nikole Lewis.

Svetloba zvezde je sicer zakrila planeta, toda del elektromagnetnega valovanja je moral skozi tanko atmosfero, ki je na njej pustila odtis. To je bilo nekoliko lažje, ker je Trappist-1 pač izjemno hladna pritlikavka in skoraj 2.000-krat temnejša kot naše Sonce. Hubble je odtis atmosfer poiskal pri valovnih dolžinah blizu infrardečih, znanstveniki pa so na njih izvedli spektroskopijo. Za zdaj se jim do celovite kemične sestave atmosfere še ni uspelo dokopati - za to si še prizadevajo, piše Hubblova ekipa -, toda odsotnost signala za helij in vodik je bila očitna. Raziskava je objavljena v reviji Nature.

Zelo blizu v galaktičnem smislu
Tudi ta planetarni sistem je v smeri ozvezdja Vodnar, le precej bližje je - "zgolj" 39 svetlobnih let stran, torej v galaktični soseščini. Za primerjavo: najbližja sosednja zvezda je Alfa Kentavra je dobra štiri svetlobna leta stran.

Rdeča pritlikavka Trappist-1 je stara najmanj 500 milijonov let. Po velikosti nekoliko prekaša Jupiter in je nekje za polovico manj topla od Sonca.

Naziv Trappist nosi po istoimenskem belgijskem teleskopu, avtomatizirani napravi, ki deluje v sklopu Evropskega južnega observatorija (Eso) v Čilu. Trappist je sistem odkril leta 2015, misija K2 pa je poskrbela za nedvoumno potrditev tamkajšnjih eksoplanetov.

Preučevanje sistema bo Hubble nadaljeval. Iskal bo sledi težjih plinov, ki nakazujejo bolj Zemeljske razmere, pa tudi metana, ki je lahko posledica življenjskih procesov, in vode. ki lahko obenem povesta nekaj o globini atmosfere. Ozračje je na kamnitih planetih lahko tanko kot na Marsu ali peklensko kot na Veneri, lahko pa je nekaj vmes - kot pri nas.

V nekaj desetletjih znaki življenja?
Svetovna znanstvena srenja še toliko bolj nestrpno pričakuje naslednjo generacijo vesoljskih teleskopov na čelu z Jamesom Webbom. Ta naj bi omogočal polno in dokaj zanesljivo analizo atmosfer, vključno z iskanjem ogljikovega dioksida in ozona. Spojini sta zelo pomembni pri oceni naseljivosti. Vsi ti podatki bodo v prihodnjih desetletjih vedno hitreje polnili človeško zakladnico znanja.

Dopolnjen seznam eksoplanetov vodi Extrasolar Planets Encyclopaedia. Ta pravi, da je ta trenutek potrjenih 3.476 eksoplanetov, ki so v 2.600 planetarnih sistemih, od tega je sistemov z več planeti 590. Še pred nekaj leti je bilo potrjenih le nekaj sto zunajosončnih.

Video: Kako K2 išče zunajosončne planete

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
LasitusXVI
# 24.07.2016 ob 10:32
Življenje se ne razvije spontano samo od sebe, pač pa življenje obstaja v medsebojni odvisnosti organizmov.

S tem pa nisi prav veliko pojasnil.
sumtb
# 24.07.2016 ob 11:13
To kar dela ramus je isto kot da bi v vsako cerkev v državi v nedeljo ob 8.45 uletelo 10 militantnih ateistov s transparenti in začelo brati citate Darwina. Ker smo na mmc bolj civilizirani take obnoxious kričače obdržimo med seboj, si pa predstavljam da tisti ki bi v cerkvi motili nebeški mir nebi bilo tako miroljubno sprejeti. Sploh pa ne vsako nedeljo.

Fantastičen članek, najboljša rubrika tu. Fascinantno kam gre znanost, edino manjka dovolj hitro plovilo.
Glimseye
# 24.07.2016 ob 09:35
Zdaj ga stabilizirajo in obračajo s pomočjo komaj zaznavnega, a vseeno prisotnega pritiska sončne svetlobe

Kot zanimivost, potisna sila svetlobe je tako močna, da bi vesoljsko plovilo na poti od zemlje do marsa potisnilo 1000km iz zacrtane smeri.
Ceshoot
# 24.07.2016 ob 11:06
Ramus:
Življenje se ne razvije spontano samo od sebe, pač pa življenje obstaja v medsebojni odvisnosti organizmov.

In to dvoje se izključuje zakaj že? Ti dve stvari nimata nobene veze ena z drugo. Življenje obstaja v medsebojni odvisnosti organizmov, to je prvo dejstvo. To prvo dejstvo popolnoma ničesar ne pove o drugem dejstvu, ki se tiče njegovega nastanka.

Vse te vesoljske ekspedicije so v bistvu ponovna gradnja babilonskega stolpa in drago razmetavanje denarja, ki bi se ga lahko porabilo veliko bolj smotrno.

Članek ne govori o nobenih ekspedicijah, ampak o vesoljskih tekeskopih. Tehnologija, ki je bila razvita za izgradnjo in uporabo teh teleskopov je ista tehnologija, ki se uporablja pri vrsti drugih rečeh, od katerih imamo koristi vsi in katero tudi ti uporabljaš dnevno (računalništvo, fotografija, medicina, energija itd.)
MaticPecovnik
# 24.07.2016 ob 11:05
@etore

Tvoj komentar ni konsistentem sam s sabo. Hkrati trdiš, da nimamo posebne vloge v vesolju in trdiš, da imamo pa morda posebne kemijske elemente in posebne fizikalne zakone.

Osnovna predpostavka vsake astronomske obravnave je, da Zelja nima posebnega mesta v Vesolju in da je prostor homogen na velikih skalah, kar pomeni, da so fizikalni zakoni po vsem prostoru izraženi enako.

Hkrati me zanima zakaj bi po tvojem bili kemijski elementi kjerkoli v Vesolju drugačni kot na Zemlji. Razloži mi prosim! Metode nastanka elementov so zelo dobro znane in je dokazano, da se pojavljajo po celem Vesolju, to so Zvezde, supernove, itd.
Vongobongo
# 24.07.2016 ob 10:17
Ramus

Ja pa ja, spet nakladas drva ;p
peglezn
# 24.07.2016 ob 11:57
Kaj pa, ce je namisljeni prijatelj imel 1.300 sinov (itak je vsemogocni) in vsakega poslal na svoj eksoplanet... pri nas je pristal Jezus Kristus, drugje Juzis Krastis... tukaj imamo Vatikan, tam nekje v Alfa Kentauri pa recimo Fetakan.

Menda se verujocim ne zdi taka moznost iracionalna? Menda ja ni imel vsemogocni... edinca?
LasitusXVI
# 24.07.2016 ob 11:10
@ etore

Torej po tej logiki tudi ne smemo reči, da ima vsako naravno število naslednika, dokler ne preštejemo vseh naravnih števil?
Vongobongo
# 24.07.2016 ob 10:21
Buco

500let za napredek tehnologije ni malo ;) sam poglej graf novi tehnoloskih odkritjih v zadnjih 100letih.
Expatriot
# 24.07.2016 ob 12:34
Fizika je ze vec kot dovolj napredovala, "njena pravila" so jasna. Pustite ZF nebuloze in psevdoznanstvene hipoteze, ki so zrasle v domisljiji sanjacev. 5-10% hitrosti svetlobe bo verjetno prakticna omejitev za prva plovila.

Ne bomo doziveli polet na druge zvezde, ker je nase zivljenje se vedno omejeno in ker svetovna znanost posveca premalo pozornosti biologiji in medicini. Napredek v teh dveh vejah znanosti nas bo popeljal do zvezd - ko modificiranem 'cloveku' ne bo vec problem, da voznja traja vec 1000 let. Razlog zakaj stagniramo pa tici tudi v kulturah in religijah (referenca je Ramus), katerim bi ukinitev smrti predstavljalo konec smisla.
King Viljem
# 24.07.2016 ob 12:32
Dokler ne bomo obvladali dimenzije prostor-cas, ne bomo nikamor potovali. Razdalje so tako enormne, da je absurdno razmisljati o klasicnem potovanju skozi prostor. Najti, odkriti je treba nacin, kako dodati obvladovanje casa.. Torej, crvine, bliznjice skozi prostor, ki skrajsajo cas.
To pa je zgodba, ki presega danasnje prakticne moznosti...
hepan
# 24.07.2016 ob 10:22
Ramus pa zahebe vsak dober clanek
gozdar1
# 24.07.2016 ob 12:45
@saigon
No ja kje pa je zemlja če ne v vesolju? Planete pa lahko skozi teleskop opazujemo tudi navadni smrtniki.
Sicer pa nasa ni edina, razen če si izmišljujejo vsi astronomi,.. vsaj tja od Galilea dalje.
Expatriot
# 24.07.2016 ob 10:19
Ne buco, nase dojemanje casa je smesno ozko... ker pac zivimo relativno kratko. Planeti obstajajo milijarde let in 500 let potovanja do naslednje Zemlje ne bo nic takega za bodoce 'ljudi', ki bodo premagali naravo in si ukinili naravno smrt. Ce bi clovestvo imelo boljso kolektivno pamet, bi najprej resili ta problem, nato pa zapravljali za astronomijo. Zdaj dobimo samo drage sanje :)
luckyss
# 24.07.2016 ob 14:53
@etore
"Iz takšne snovi smo kot zvezde" bi lahko malce "popravili " Shakespeara...
Vodik in helij sta v celotnem vesolju osnova zvezd, ki potem izgorijo vse do kisika, ogljika in železa odvisno od njih velikosti - zelo preprosto rečeno..
Zato je tvoje razmišljanje milo rečene naivno :))
gozdar1
# 24.07.2016 ob 11:54
Do potovanja k zvezdam je še daleč sploh če pogledamo na stagnacijo v zadnjih 40 letih.
Pol3g tega se sredstva za bazično znanost še zmanjšujejo, kar takšne cilje še bolj oddaljuje.
FOAB
# 24.07.2016 ob 09:19
upam na čimprejšnji naslednik Keplerja.
rdečinavijač
# 24.07.2016 ob 08:20
če bi istočasno kot posadko apollo 11 na luno poslali s svetlobno hitrostjo (dajmo rečt 90 % svetlobne hitrosti) sondo s človeško posadko proti tema planetoma, bi jih sedaj že konkretno raziskali :-)
G.Bruno
# 24.07.2016 ob 18:08
mb128
Še nekaj. Poskusite z analogno televizijo ujeti digitalen signal. Torej?!
Sam signal je ravno tako ekromagnetno valovanje na določeni frekvenci kot pri analogni TV. Razlika je samo v modulaciji signala, torej v informaciji, ki jo nosi. Potem je samo stvar prave demodulacije in dekodiranja, da do informacije pridemo. Kar pa se frekvenc tiče, imajo najvišjo merjeno frekvenco gama žarki okrog 10**19 Hz. Teoretične meje za višino frekvence gama žarkov ni, vedno višje frekvence pa so možne samo z vedno večjo energijo, napr. se sevanjem črne luknje ob absorbciji zelo masivnih objektov.
Ceshoot
# 24.07.2016 ob 16:58
etore:
In kakšne dokaze imamo o kemijskih elementih na drugim planetih, zvezdah in podobno? Par kilogramov vzorcev kamnin iz Lune, nekaj vzorcev iz meteoritov in to je to… ... Trditi, da je celotno vesolje sestavljeno zgolj iz NAM poznanih elementov, je naravnost smešno


Kemijska sestava planetov in zvezd nam je znana, tu ni nobene dileme. V največji meri se ta preučuje s spektroskopijo, ne s fizičnimi vzorci :) Vsak element v periodnem sistemu namreč odbija točno določene frekvence in valovne dolžine svetlobe, v spektrometru pa se svetloba razcepi na posamezne komponente, iz katerih se lahko razbere, iz katerih elementov je sestavljeno telo, ki to svetlobo oddaja, ali pa telo, ki ga postavimo med viro bele svetlobe in spektrometer (vsaka snov namreč absorbira prav tisto komponento svetlobe, ki jo lahko izseva). Na ta način se seveda ne opazujejo samo zvezde ter planeti in njihove atmosfere, spektroskopija se veliko uporablja predvsem v medicinske namene, kjer z njo lahko izmerimo recimo vsebnost primesi v razredčeni krvi ali pa delamo raziskave tkiv.

Torej, ko opazujemo zvezde in planete vidimo, da oddajajo svetlobo, ki vsebujejo te spektroskopske "prstne odtise" nam poznanih elementov. Če bi bili sestavljeni iz drugih elementov, bi oddajali takše sestave svetlobe, ki se ne bi ujemala z nobenim od nam poznanih.
Amadej Nomir
# 24.07.2016 ob 09:39
Orbita planeta okoli zvezde je leto in ne dan. V nasprotnem bo potrebno pošteno spremeniti naše koledarje.
zvezdogled
makoshark
# 25.07.2016 ob 08:12
Zato ker življenje za obstoj potrebuje kompleksen ekosistem, raznovrstnih organizmov. Življenje ne more obstajati, kot habitat mikroskopsko majhnih enoceličarjev, ki bi se naj postopno razvijal,....

Zakaj že?

https://en.wikipedia.org/wiki/Unicellular_organism#Archaea
G.Bruno
# 24.07.2016 ob 18:48
mb128
G. Bruno. Zakaj kompliciraš?!
Jaz kompliciram? Pravkar sem ti razložil, da je pomembno da signal sploh odkrijemo. Z morebitno informacijo v signalu se bomo ukvarjali, ko bo ta odkrit. In glede tvoje primerjav CD, DVD, BlueRay... seveda nebi mogel takoj prebrati informacij z njih, samo vedel bi, da je to nosilec informacij in bi naredil napravo, ki bi lahko prebrala te informacije. Podobno velja za signale. Še glede komunikacije z mravljo - misliš, da tuja civilizacija nebi bila vesela, tudi če bi vzpostavila zvezo s takšnimi mravljami kot smo mi? Ali mi nebi bili veseli, če bi vzpovstavili zvezo s civilizacijo, ki pozna samo AM in FM modulacijo?
MaticPecovnik
# 24.07.2016 ob 17:21
@etore

Točno tako kot je rekel Ceshoot.

Fizikalni zakoni vsekakor niso naš dogovor, saj jih lahko jasno preverimo z eksperimenti, naš matematičen opis pa je res dogovor in temelji na aksiomih, vendar nam to orodje dobro opisuje Vesolje.

In ne trdim, da je Vesolje sestavljeno le iz nam zmanih elementov. Trdim, da je Vesolje na nelokalni ravni, torej na malo večji skali kot Zemlja sestavljeno iz enakih elementov tu pri nas in v sosednji galaksiji.
luckyss
# 24.07.2016 ob 12:51
Na žalost nam nič ne pomaga, če odkrijemo planet identičen Zemlji že ob najbližji zvezdi...(Alfa Kentavra)..
Do tja bi s sedanjo tehnologijo ob idealnih pogojih z vesoljsko ladjo potovali kakšnih 70 000 let. če izključimo vse neprijetnosti, ki se lahko v tem času dogodijo (od bližnjega srečanja z mikrometeoriti", do utrujenosti materialov, itd. - da na možnost ustanovitve levih in desnih strank na tej vesoljski ladji niti ne pomislimo :))
Tudi, če izumimo nek pogon, ki bo tisočkrat boljši od sedanjih, je omejitev povsem fizikalna - torej kakšne pospeške sploh lahko prenese človeško telo)..
TOREJ PREPROSTO POVEDANO - SMO OBSOJENI NA SAMOTO..
Razen, če ne obstajajo kakšne "Warp"variante..
Tudi, če vesolje vrvi od življenja, smo glede na trajanje civilizacij - obsojeni na samoto - oz. na naše osončje..
Torej čimprej nazaj na Luno in tam narediti kakšno bazo in kasneje morda celo na Mars, ( v slučaju, da nas zadene kakšen "večji kamen" ) toda kaj, ko smo očitno vedno bolj "za Luno"
Seveda moram dodati "obvezne" ovce :))
In avtor članka celo bluzi o drugih galaksijah :))
Res amatersko in ovčje..
tartaarus
# 24.07.2016 ob 11:34
@rdečinavijač

Z današnjo tehnologijo je to nemogoče, doseči 90% svetlobne hitrosti(270000 km/s) s pogoni sodobnih raket ni možno, poleg tega, da bi morali biti ogromni pospeški, ki jih človeško telo nebi preneslo. Ko je NASA pošiljala ljudi na Luno pa je bila še tehnologija še bolj zaostala. Najhitrejša raketa, ki obstaja (s človeško posatko) je Orion, ki doseže okoli 32000 km/h. Sepravi danes smo zmožni doseči okoli 0,003 % svetlobne hitrosti, o tem trenutno lahko samo sanjamo, razen če pride do odkritja kakšne popolnoma alternativne tehnologije(nekako na stil pogona s antimatterom, itd.)

Če upoštevamo to hitrost nebi nikamor prišli v kakršnem koli času, ki bi bil uporaben, kot recimo sonda Voyager 1, ki je potrebovala več kot 30 let da je zapustila osončje, do najbližjega sistema Alpha Centauri, kamor sicer ne bo prispela, pa okoli 40000 let.

Nato pa pridemo še do problema o bivanju na plovilu. Ne bi bilo gravitacije, kar je za človeško telo zelo škodljivo, po nekaj letih bi vsi izgubili preveč mišične mase, če se prav spomnim človek nikoli nebi bil zmožen hoditi na planetu z zemljino gravitacijo (1g).
Pa seveda najbolj pomembno kisik, na ISS ga ni problem transportirati, na potojoče plovilo daleč od zemlje pa to tako ali tako ni mogoče.

Skratka potovanje v bližni svetlobne hirosti lahko za nekaj časa odmislimo, oziroma prepostimo znanstvenikom, ki to preučujejo.
Ceshoot
# 25.07.2016 ob 10:41
Ramus:
Življenje ne more obstajati, kot habitat mikroskopsko majhnih enoceličarjev, ki bi se naj postopno razvijal.

Ne vem, kje si to slišal, ampak to enostavno ni res. Na Zemlji imaš veliko primerov izoliranih habitatov, kjer živijo samo bakterije ali enoceličarji, nemalokrat celo v zelo ekstremnih pogojih.

aaa:
Še znanstveniki priznavajo, da nimajo pojma iz česa je 90% vesolja. Ampak glavce na forumu pa vedo, da so izključno iz nam poznanih elementov..

Debata gre o kemijski sestavi vesolja. Temna materija ni sestavljena iz kemijskih elementov če bi bila, bi jo z lahkoto preučili, saj bi jo videli :) ampak gre najverjetneje za subatomski delec brez električnega naboja (WIMP kot trenutno najverjetnejši kandidat). Ravno zaradi tega imamo take težave pri njenem zaznavanju, saj so vsa naša čutila odvisna od elektromagnetnih interakcij. Kemijski elementi pa so določeni s točno specifičnim številom protonov v atomskem jedru - vrstnim številom. Velika razlika od subatomskega delca torej in niti slučajno ista stvar.
aaa
# 25.07.2016 ob 09:23
Še znanstveniki priznavajo, da nimajo pojma iz česa je 90% vesolja. Ampak glavce na forumu pa vedo, da so izključno iz nam poznanih elementov..
dr Strangelove
# 24.07.2016 ob 20:02
@mb128
Ko sem še hodil v šolo sem se vedno čudil prazninam v periodnem sistemu. Torej že takrat so vedeli da nekaj manjka samo da niso vedeli kaj točno manjka.

Čisto resno vprašanje, kaj je manjkalo v teh periodnih sistemih, ki si jih gledal... so bili to elementi med številkami 1 in 92 ali samo težji, novejši... od elementa Copernicium (112) naprej?
Ceshoot
# 24.07.2016 ob 19:15
etore:
In kaj zaznamo s spektroskopijo na daljavo? Verjetno samo sestavo svetlobe, če jo telo oddaja… Kaj pa sestavo notranjosti telesa? Pa še nekaj, dvomim da planeti oddajajo svetlobo, prej jo odbijajo...

Sestava svetlobe je neposredno odvisna od sestave notranje zgradbe telesa, ki svetlobo bodisi oddaja, bodisi pa jo absorbira (kot sem rekel že prej, se v primeru planetov meri absorpcija svetlobe, ne emisija). To ni nobena eksotika, z določenimi tehnikami se da določiti celo kote med vezmi v atomih in podobno.
Ceshoot
# 24.07.2016 ob 18:02
Če so že znani vsi kemijski elementi v tem univezumu a so znani vsi načini komunikacije?!

Samo za razjasnitev, nihče ni trdil, da so znani vsi kemijski elementi, saj se vsakih par let doda kakšen nov. Znano pa je to, da druge zvezde in planeti ki jih opazujemo, niso sestavljenih iz teh neznanih, ampak istih, iz katerih je sestavljeno tudi naše sonce in planet.
makoshark
# 24.07.2016 ob 16:35
Tudi, če izumimo nek pogon, ki bo tisočkrat boljši od sedanjih, je omejitev povsem fizikalna - torej kakšne pospeške sploh lahko prenese človeško telo)..

Pospešek sploh ni problem, kajti z 1g v manj kot enem letu pridemo blizu svetlobne. Vse kaj drugega je problem.

Nekaj zanimivih idej: https://www.youtube.com/watch?v=EzZGPCyr
pSU
nuLanuLa
# 24.07.2016 ob 13:03
Najprej bi bilo dobro, da ohranimo sploh planet, ki ga imamo. Najbrž bi razni astrofiziki "svršavali", ko bi nekoč na nekem planetu dobili en kup plevela, ki ga na Zemlji hladno pohodijo.

Slike planetov, ki jih gledamo so stare stoletja, do njih pa bomo očitno potovali tisočletj, potem pa bo spet signal potoval stoletja nazaj na Zemljo, da bodo povedali, da je tam eno veliko sranje - Interstellar je super umetniška interpreacija teh vesoljskih fantazij. Na koncu je seveda poleg krute narave najhujši sovražnik ćloveku drug človek.

Potem so tu ene smešnice, kako bomo potovali skozi črne luknje. Tam biološko in organsko razpade. Rad bi videl astrofizika, ki bi bil pripravljen na takle eksperiment brez povratka. To je tako, kot bi v srednjem veku rekli, da so vulkani teleporti na druge konce Zemlje. Skratka tole s potovanjami skozi črnie luknje ne bo šlo.

Glede na to, da se naše osončje ohlaja, bo mogoče čez nekaj milijonov let Venera primerna, da se tam začne razvijati atmosfera z nekakšnimi jederskimi napravami. Glede na to, kako smo že razviti, ne potrebujemo niti atmosfere niti vode, ampak le vir energije (termalni, veterni, jederski) in pribljižno prave elemente, saj znamo potem iz njih delati in zrak in vodo. Z umetno svetlobo pa lahko gojimo rastline in kasneje živali.

Očitno živimo na daleč najlepšem planetu v naši širši kozmični okolici, pa tega res ne znamo ceniti.
buco15
# 24.07.2016 ob 10:04
to so za nas naslednjih 500 let se vedno nedosegljivi planeti... hitrosti nasih plovil so pac smesno nizke
Slovenc122
# 26.07.2016 ob 13:01
Kar se tiče možnosti življenja na drugih planetih, je po mojem mnenju visoka. Stvar je v tem, da smo ljudje, narejeni iz najpogostejših elementov v vesolju, kateri pa so: 1. Vodik, 2. Helij, 3. Kisik, 4. Ogljik, ljudje pa smo narejeni iz: 1. Vodik, 2. Kisik, 3. Ogljik (v nam pa ni helija kajti helij ne more iti skozi kemično reakcijo), torej se že ravno zaradi tega poveča možnost za življenje. Druga stvar pa je, da se iz ogljika lahko napravi več vrst molekul kot pa iz vseh ostalih elementov skupaj. In življenje na Zemlji je zasnovano na ogljiku.

Na zemlji so enocelični organizmi začeli postajati bolj kompleksna vrsta kar se starosti Zemlje in Sončnega sistema tiče šele pred kratkim, hitro je začelo obstajat, vendar da so ti mikroorganizmi ustvarili dovolj kisika in ostalih stvari pomembnih za organizme, ki temeljijo na ogljiku je trajalo par milijard let. Šele nekaj sto milijonov let nazaj so se začele pojavljati večcelične bakterije, ki so potem postale tudi inteligentno življenje. Vendar inteligentno življenje npr. homo sapiens obstaja komaj majhen delček časa od obstoja življenja. Lahko da pa je na kakšnem drugem planetu, ki je imelo boljše pogoje takoj na začetku, se začelo večcelično življenje precej hitreje razvijati in imelo tudi več časa za to, je možno tudi da je inteligentno življenje že prišlo do Zemlje, vendar je prišlo ravno v času ko se je le to razvijalo in so pač mislili da tu enostavno ni nič posebnega. Morda pa mi pridemo kam kjer bodo samo določene rastline in morda nekatere "živali" in bomo ta proces zaustavili ko bomo želeli naseliti. To sedaj govorim za par tisočletij v prihodnost vendar glede na hitrost razvoja znanosti in tehnologije, ki postaja vse hitrejše, to morda ni niti tako daleč.
makoshark
# 25.07.2016 ob 16:59
Hja panspermija, hja univerzum kot velehabitat.

Panspermija seveda je možna, je ena od hipotez, ki pa ne odgovarja na vprašanje abiogeneze.

Dejstvo, če ne bi bila Zemlja takšna kot je ne bi bilo ničesar!

Kaj naj bi to pomenilo, česa ne bi bilo? Če bi bila Zemlja drugačna, bi bilo življenje pač drugačno. Če bi bila še bolj "drugačna", pa morda ne bi bilo življenja.
makoshark
# 25.07.2016 ob 15:30
Življenje pač ni takšno, da bi lahko v nekem trenutku na planetu živela samo neka populacija, brez vseh ostalih oblik življenja

Ponavljam vprašanje. Zakaj že?

Omenjen ti je bil izoliran habitat (upam, da sedaj razumeš besedo izoliran).
Recimo alkalni vrelci na dnu oceanov. Kjer se je morda tudi razvilo življenje na Zemlji.
aristotel
# 25.07.2016 ob 14:47
Ko bojo odkril zelen planet bom zapustu slovenijo In emigriral. Ne prenesem vec neumnosti.
DrMinistr
# 24.07.2016 ob 19:20
Spet zanimiv članek, čestitke!

p.s.@etore, ob neskončih vprašanjih "kaj pa če" so zvezde čisto drugače sestavljene...kaj pa če ziviš v matrici? Mogoče bi bilo to vprašanje še polj smiselno kot tvoja namigovanja o vesolju.
mb128
# 24.07.2016 ob 18:49
etore
Prav vsak kemijski element oddaja samo njemu značilno svetlobo. Kisikova je če se ne motim zelena. Torej če kjerkoli v vesolju vidiš zeleno barvo to pomeni da je tam prisoten kisik. Spektroskopija pa poenostavljeno pomeni zaznavanje nečesa, v tem primeru, kemijskih elementov s pomočjo svetlobe. Vizualna zaznava pač.
makoshark
# 24.07.2016 ob 17:53
@luckass

Lepo po vrsti. Prva točka je signal - in tega še ni. Šele potem morebitna izmenjava, če bo seveda sploh možna.
makoshark
# 24.07.2016 ob 16:44
Kaj ti "nuca" nek program a la SETI, če neka civilizacija nastane in izgine preden signal z njihove "evrovizije" sploh doseže naše sprejemnike - poenostavljeno rečeno :)

Še kako "nuca". SETI lahko ta signal ujame in to je to - ni nujno, da moramo "vžigalico" videti tudi od blizu. Kajti - "poenostavljeno rečeno" - svetov je ogromno. Tudi če so civilizacije časovno zelo omejene, bi jih še vedno moralo biti ogromno. Fermijev paradoks to vse upošteva.
Expatriot
# 24.07.2016 ob 12:49
Mogoce je zgornje ne-popularna ideja... a pomislite:

1. Ker zelo zelo verjetno drzi, da Zemlja ni edini zivi planet med ziljardami planetov v miljardah galaksij, je tudi zelo verjetno, da je drugje obstajalo inteligentno zivljenje mnogo preden smo se razvili mi na tem planetu.

2. Ce je res mozna hitrost blizu ali celo vecja od svetlobne, zakaj se potem ni prva dovolj inteligentna vrsta v vesolju ze razsirila vsepovsod?

Lahko si domisljamo podoben scenarij kot avtor filma Prometheus... ampak mislim, da je bolj verjetno tako, da se inteligentno zivljenje pac pojavi na 1 od recimo milijon planetov in bo trajalo milijone let predno srecamo kaksno tujo inteligentno vrsto.

Taki kot smo po naravi, lahko samo za kratek cas zapustimo Zemljo.
mb128
# 26.07.2016 ob 19:11
No še na temo življenja na tem planetu.
http://livescience.com/55545-ancestor-of-all-life-had-steamy-beginning.html
mb128
# 25.07.2016 ob 16:13
Hja panspermija, hja univerzum kot velehabitat.
Dejstvo, če ne bi bila Zemlja takšna kot je ne bi bilo ničesar! Torej, o kakšni ločenosti vi pišete?! Je pa dejstvo tudi to, da lokalni habitat določa kakšen tip življenja se bo razvil.
Skratka, vse je med seboj še kako povezano, vse vpliva na vse, ločenosti v strogem pomenu te besede dejansko ni!
Ceshoot
# 25.07.2016 ob 15:30
Ramus:
Življenje pač ni takšno, da bi lahko v nekem trenutku na planetu živela samo neka populacija, brez vseh ostalih oblik življenja.

Če mikroorganizme šteješ kot življenje, je ta izjava dokazljivo napačna. Mikroorganizmi živijo v celotni biosferi, najdeš jih lahko v atmosferi in zemljini skorji. Njim je popolnoma vseeno, če poleg njih obstajajo še druge oblike življenja - kaj ostalega tam kjer je nad 100 stopinj celzija verjetno bolj težko živi, se ne bi strinjal?
mandan
# 25.07.2016 ob 15:29
Zakaj je tako???

https://www.youtube.com/watch?v=ngUOZ-ja7UY
mandan
# 25.07.2016 ob 15:03
saigon

podpišem se pod tvoj post

si eden redkih ki razmišlja z vseh vidikov gledanja.

če BI NASA napisala in orisala s CGI tehniko da ima vsak od eksoplanetov 10 lun ki se vrtijo okoli njih, bi vsi verjeli

seveda bi bile prilimane slikice z nenavadno ločljivostjo

kajti NASA (odsluženi specialci ameriške vojske) ima vedno prav .
geni7us
# 25.07.2016 ob 11:41
hudo
mb128
# 25.07.2016 ob 10:07
Eh eni tu gor še enkrat več vzganjajo auto de fé. Le zakaj?!
Kazalo