Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Posnetek nastal "za vsak primer", če bi šlo kaj po zlu
  • Hitomi je uničilo slabo programje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 31 glasov Ocenite to novico!
Perzejeva jata galaksij
Posnetek jate galaksij v Perzeju pokriva 195.000 svetlobnih let. Narejen je v rentgenski svetlobi, v očesu vidni je videti precej drugače. V središču je osrednja galaksija NGC 1275, v njenem osrčju pa še supermasivna črna luknja. Snov, ki pada v to črno luknjo, se vrtinčni in segreva, pri tem pa močno sveti v svetlobi, ki jo Hitomi dobro vidi. Foto: R. Jay GaBany
SXS
Ponazoritev delovanja SXS-jevega instrumenta. Nanj padajo fotoni. Ob trku se sprosti toplota, ki jo instrumenti izmeri, in s tem pokaže na energijo pripadajočega žarka. Foto: NASA's Goddard Space Flight Center
Hitomi, SXS
Instrument SXS še na Zemlji. Foto: Nasa
Hitomi
Tako si je Hitomi v orbiti predstavljal umetnik pri Jaxi. Foto: Jaxa/Akihiro Ikeshita
Hitomi, H-IIA F30
Hitomi je po izstrelitvi na raketi H-IIA F30 deloval le nekaj mesecev. Foto: NASA, Goddard Space Flight Center, F. Scott Porter

Dodaj v

Poslednja fotografija pogubljenega Hitomija

Japonska vesoljska agencija Jaxa
8. julij 2016 ob 19:52
Ljubljana - MMC RTV SLO

Japonski vesoljski teleskop Hitomi, najnatančnejši za opazovanje vročih delov vesolja, je razpadel po borih petih tednih v orbiti. A tik predtem mu je uspelo posneti oddaljeno kopico galaksij.

Satelit Hitomi je v vesolje poletel februarja letos in že marca padel v hude težave, ki so se končale s popolno izgubo naprave. S tem je bil uničen najnaprednejši instrument za opazovanje v rentgenskih žarkih, Nasin SXS, kar desetkrat zmogljivejši od poprejšnjih tehnologij.

"Za vsak primer"
Na japonski vesoljski agenciji Jaxa pa so še pred zapleti in tudi pred uradnim začetkom znanstvenega dela misije vseeno izvedli eno opazovanje. Za primer, če bi šlo kaj narobe (kar pri njenih projektih ni redko).

Hitomi (jap. punčica očesa) so za dva dni in pol usmerili proti Perzejevi jati, 240 milijonov svetlobnih let oddaljeni strukturi iz tisočev galaksij. Labodji - in tudi edini - spev Hitomija je zdaj luč ugledal v obliki posnetkov, ki so na voljo v tej objavi in v znanstvenem članku v reviji Nature.

Vroče oddaja rentgensko svetlobo
Tarča je bila kot nalašč za Hitomi, ki je bil specializiran za opazovanje vročih delov vesolja v rentgenskih žarkih. Prav v tem delu spektra Perzejeva jata galaksij močno sveti, saj je polna plina, ogretega na 50 milijonov stopinj Celzija, sporočajo z Nase.

Leni oblaki plina
Jato so seveda astronomi tudi prej že podolgem in počez opazovali. Toda Hitomijeva ločljivost, ki naj bi bila kar 30-krat boljša od dozdajšnjih opazovanj, je prvič razkrila gibanje plina po strukturi. Astrofizike je presenetilo predvsem to, da so oblaki precej bolj leni oz. počasni, kot so pričakovali. Izmerili so sicer le tiste oblake, ki letijo v smeri Zemlje ali stran od nas.

Medgalaktični plin se med meglenicami potika s hitrostjo 590.000 kilometrov na uro, kar se z našega vidika morda zdi hitro, a z vesoljskega vse prej kot to. Njegovo premikanje je tudi manj razgibano in turbulentno od pričakovanj. Turbulenca je odgovorna le za štiri odstotke pritiska v plinu.

Koliko mase je v deželi tej

Meritev je posebej zanimiva za astrofizike, saj je pomemben del enačbe za maso jate galaksij. Do zdaj je niso izmerili in sveži podatek kaže, da so bile dozdajšnje ocene dokaj natančne. Še več, s pomočjo tega podatka maso jate v Perzeju poznamo bolje kot maso lastne Galaksije Rimska cesta.

Opazovanja so nekaj povedala tudi o kemični sestavi. V jati so našli sledi železa, niklja, kroma in mangana. To so težji elementi, ki so jih v svojih nedrjih pristiskale milijarde ogromnih zvezd in jih v svojih eksplozivnih smrtih razposlale daleč naokoli.

Razbijanje svetlobe
In kako so to storili? Za določanje gibanja galaksij se navadno uporablja spektroskopija, torej razbijanje svetlobe na "mavrico" oziroma različne valovne dolžine. Poudarek različnih temnejših ali svetlejših črt v njej kaže na prisotnost določenih kemičnih elementov. Če se opazovani objekt premika stran od Zemlje ali proti njej, se črte pomaknejo proti rdečemu ali modremu koncu spektra, razlagajo na Nasi.

Instrument SXS je šel še korak dlje. Rentgensko svetlobo je na "barve" razbil s pomočjo mikrokalorimetrije. Ta proces poskrbi za visoko ločljivost tudi takrat, ko se opazujejo precej široki predeli neba - pri drugih metodah se črte precej zapackajo. Mikrokalorimer meri količino toplote, ki se sprosti ob trkanju posameznih fotonov vanj, in s tem natančno določi energijo rentgenskega žarka.

Petkrat po zlu
Avantura s Hitomijem je naposled dokazala, da takšen instrument deluje. Ironija je, da so ga v vesolje poskušali spraviti kar petkrat, in čisto vsakič je spodletelo. Prvi par so na Nasi pripravljali za misiji, ki sta bili naposled odpovedani. Nato je zanimanje zanje izrazila japonska agencija. Tretja različica instrumenta je končala na satelitu ASTRO-E, ki je eksplodiral skupaj z raketo M-5 ob vzletu leta 2000. Četrta je končala na ASTRO-EII oziroma satelitu Suzaku, ki je orbito dosegel leta 2005. Toda tam je spuščal hladilni sistem in instrument poškodoval. Suzaku je sicer s preostalo plejado naprav deloval do lani. Zadnja, peta različica pa je poskrbela zgolj za vsebino tega članka. Nasa napoveduje izdelavo novih in še izboljšanih primerkov SXS-a.

Krivo naj bi bilo programje
Za razpad Hitomija na najmanj deset kosov naj bilo krivo sosledje nesrečnih dogodkov, ki so jih zakrivile napake v programski opremi. O njih je poročala revija Nature, povzetek pa je v okvirčku na dnu te novice.

Druga železa v ognju
Izstrelitev naslednjega visokozmogljivega satelita (Atena) za ta del spektra elektromagnetnega valovanja je postavljena v oddaljeno leto 2028. Še prej sicer utegne vskočiti Kitajska s svojim vse hitreje razvijajočim se vesoljskim programom, vključujoč vesoljski teleskop HXMT (Hard X-ray Modulation Telescope).

Aljoša Masten
Perzejeva jata galaksij
Perzejeva jata galaksij
Perzejeva jata galaksij
NGC 1275
Prijavi napako
Komentarji
Torzo
# 08.07.2016 ob 21:36
Samo poglejte si sliko 8. Tole je en majhen zajeti delček galaksij v vesolju. Takih galaksij je milijone. In v vsaki milijone zvezd. Vsa ta prostranost in mogočnost in vwlikost je res fascinantna.
Ljudje smo iz vidika vesolja navadni mikroplankton.
Rasta75
# 08.07.2016 ob 21:19
mb128 meni pa ne. Če že na primer vsaj malo poznaš japonske video igrice, ki so vse v večini polne precej zanimivih (lahko pa tudi usodnih) programskih hroščev*, potem ti je lahko jasno, da so Japonci uspešnejši v strojni, kot programski opremi.

*ravno te dni se odvija tradicionalni dobrodelni igričarski maraton "games done quick", v katerem je okoli (moja ocena na oko) 90% japonskih iger, katere je zaradi hroščev možno končati veliko prej, kot je bilo zamišljeno. Priporočam ogled, je super zabavno (če so ti pri srcu računalniške igrice), lahko pa tudi storiš dobro delo in doniraš, tokrat se zbira dobrodelna sredstva za Zdravnike Brez Meja. Dogodek traja še do nedelje, je pa sicer dvakrat letno. (Namig za MMC, pa čeprav za rubriko zabava: že par let zapored kopica "geekov" s to prireditvijo nabere okoli miljon dolarjev bodisi za Zdravnike Brez Meja, bodisi za Fundacijo za Boj Proti Raku)
Rasta75
# 08.07.2016 ob 22:05
mb128 glede hroščev in zgolj za šalo, php "programček" brez hroščev:
<?php echo 'Hello World'; ?>

Glede sabotaže pa, jih je sabotirala NASA, ki jim je dostavila glavni element misije, sam senzor, ali imaš v mislih "strice v ozadju", ki nočejo, da bi videli rentgensko nebo v višji ločljivosti, kot do sedaj?

Mimogrede, "CERNovci" in "FermiLabovci" prav prijetno in konstruktivno sodelujejo, saj se njihovi eksperimenti delno pokrivajo, delno dopolnujejo. Zavidanja glede veličine orodja sicer je nekaj, vendar so v znanstvenih ekipah le dovolj dorasli ljudje, da jih ta zavist ne odvrača od profesionalnosti.
Torzo
# 08.07.2016 ob 21:33
Modra pomeni, da se oblaki približujejo, modra pa oddaljevanje.

Res bi blo zanimivo izvedet, kaj vse neskončne globine vesolja še skrivajo v sebi. V mislih imam predvsem živjenje. So še napredne civilizacije? Koliko jih je? Kako izgledajo? Kakšna je nihova tehnologija? Obstajajo planeti, kjer so samo živali? Kakne so te živali? Kakšne so rastline?
Rasta75
# 08.07.2016 ob 22:56
mb128: "No ja Rasta. Poglej si samo kakšen vik in krik so Ameri zagnali glede onega kitajskega radioteleskopa!"

Vik in krik, ki ga omenjaš, zganjajo politiki in ne znanstveniki. Za politike pa itak vemo, da so slabši, kot skregana otročad v peskovniku.
Rasta75
# 08.07.2016 ob 23:04
mb128, kar se pa neuspehov JAXA-e tiče, je pa tako, da so vse vesoljske agencije imele spodletele misije, žal japonska v zadnjem času večino (in še zdaleč ne vse zaradi hroščastega programja). Se pač lotevajo zelo ambicioznih, zahtevnih in tudi tveganih podvigov. Vendar pa, v znanosti je tudi spodrsljaj pomembna in vredna izkušnja iz katere se da ogromno naučiti.
sportniik
# 08.07.2016 ob 21:42
R.I.P.
Rasta75
# 09.07.2016 ob 11:55
anny22 uno "kanto" od Hubbla so v teh letih kar štirikarat popravljali/nadgradili, po Marsu pa se podijo šestkolesniki, od katerih je samo en gor že 12+ let in še vedno delujoč, a tudi ne povsem brez okvar; da ne omenjam, koliko odprav na Mars je šlo po gobe. Torej, je glede kvalitete "izdelkov" tak samo tvoj občutek.
mb128
# 08.07.2016 ob 21:53
Pardon, Fermilabov trkalnik delcev se imenuje Tevatron!
vidaest
# 11.07.2016 ob 12:33
Manjkajo jim testi. Nikoli jih ni dovolj.
anny22
# 09.07.2016 ob 00:16
Kako pa una kanta od Hubbla ropota tam zgoraj že 26 let?! Pa na Marsu se podijo štirikolesniki tudi 12+ let. Včasih so delali bolj kvalitetne izdelke ali je tak samo občutek?
mb128
# 08.07.2016 ob 22:22
No ja Rasta. Poglej si samo kakšen vik in krik so Ameri zagnali glede onega kitajskega radioteleskopa! Sem videl večkrat da oni pač smatrajo da morajo pač biti povsod prvi.
Še glede Japoncev. V članku piše, da to ni prva spodletela misija JAXE. Torej, Japonci imajo velik problem. Mar so postali tako nesposobni, da ga ne morejo eliminirati?! Veš, nekaj je napisati program za igrico nekaj povsem drugega pa program za vesoljsko sondo. Oprosti no Rasta, nočem ti soliti pamet kajti še kako dobro se zavedam, da se ti glede teh stvari veliko bolje spoznaš od mene a da bi JAXA še naprej zaposlovala tako nesposobne programerje, po vseh teh neuspehih pa preprosto ne verjamem.
mb128
# 08.07.2016 ob 21:47
Ne vem no Rasta. Jaz gledam na to tako. Na tv sem npr. videl kako so znanstveniki iz Fermilaba zavidali Cernovcem in kako so na nek način prav triumfirali ker Lhc ni delal. So ga hoteli prehiteti ja ampak naj so se še tako trudili Tehatron (upam, da se pri imenu trkalnika nisem zmotil) ni mogel skupaj spraviti dovolj eV ker je pač premajhen.
Glede hroščev. Le kateri računalniški program pa jih nima.
Za na konec pa še dva linka. Če slučajno ne bosta delovala napišite.
http://www.natureworldnews.com/articles/
24902/20160707/hitomi-spacecraft-determine-roles-black-holes-controling-interstellar-dust-before.htm
http://scitechdaily.com/hitomi-missin-discovers-a-quiet-space-in-the-perseusus-cluster/
mb128
# 08.07.2016 ob 20:43
Ne vem no, meni to smrdi na sabotažo!
Kazalo