Dlakavi mamuti so bili visoki tudi do štiri metre. Foto: Prirodoslovni muzej Ljubljana
Dlakavi mamuti so bili visoki tudi do štiri metre. Foto: Prirodoslovni muzej Ljubljana
Mamut
Fosil dlakavega mamuta. Foto: Reuters
Mamut
Značilni ukrivljeni okli. Foto: EPA

Znano ime na področju kloniranja, južnokorejski znanstvenik Hvang Vu Suk, je novice o napredku sporočil ob odprtju Svetovnega centra za mamute v sibirski republiki Jakutiji. "Po neutrudnem skupnem delu smo prišli do točke, ki jo imenujemo 'začetna stopnja' obnavljanja mamuta," je izjavil na dogodku, s katerega sta poročala medija Ancient Origins in The Siberian Times.

Natančno kakšen napredek pri obujanju vrste dlakavi mamut (Mammuthus primigenius) so dosegli, znanstvenik ni razgrnil. Dejal je le, da gre zadeva zdaj skozi vrsto preveritev in da bo kmalu objavljena v primerni znanstveni reviji, in dodal, da priprave na naslednje raziskave že potekajo. Do dejanske objave velja dvom.

Projekt iz leta 2012
Vsekakor je že odprtje velikega centra, v katerem nameravajo dejansko izvesti celoten podvig, pomemben korak naprej. Pogodbo so podpisali leta 2012. V centru bodo pri projektu skupaj delali južnokorejski znanstveniki z inštituta SOOAM in njihovi ruski kolegi.

Na koncu sta dve poti
Do zdaj je znano, da se ukvarjajo z dvema pristopoma. Predpostavka za prvega je takšna mamutova celica, da v njej še lahko potekajo biokemični procesi. Ker so po svetu našli že veliko mamutov, zamrznjenih globoko v ledu ali prsti z ohranjenimi tkivi, to ni nemogoče, vprašanje je le, ali se je Vu Suku z ekipo do primerne uspelo dokopati.
Druga možnost je umetna sinteza mamutove DNK, ki bi jo morali kombinirati z zarodno celico obstoječega slona. Za donošenje in porod bi poskrbela slonica.

Nekoč so poseljevali planet
Mamuti kot rod s številnimi vrstami so živeli po večjem delu sveta, tudi na ozemlju današnje Slovenije. Wikipedija navaja, da je imel dlakavi mamut kot prilagoditev na mraz kar meter dolge kocine, pod njimi pa še plast mehke podlanke. V nasprotju s sodobnim afriškim slonom so bila njegova ušesa majhna, da skoznje ni izgubljal preveč toplote.

Njegovo izumiranje sovpada s koncem ledene dobe. Odmirali naj bi tako zaradi človeškega lova kot zaradi podnebnih sprememb, čeprav najbolj sveža raziskava kaže, da naj bi bile podnebne spremembe - in žeja - poglavitni dejavnik.

Južnokorejska skupina ni edina, ki si želi priklicati tega velikana preteklosti nazaj v živi svet, med drugim to počnejo tudi na Harvardu.
Stari škandal seje dvom
Hvang Vu Suk je znan po odmevnem škandalu, saj je pred več kot desetletjem priredil izsledke raziskave o matičnih celicah, objavljene v znanstveni reviji Nature, za kar je izgubil položaj univerzitetnega profesorja in se tudi opravičil. Škandal tudi v sveže navedbe seje dvom. A obenem znanstvenik že dolgo deluje na prej omenjenem inštitutu, kjer o njegovem delu pričajo rezultati. Med drugim se ukvarja s kloniranjem psov (v smislu Fido bo vedno z menoj) in po navedbah medija New Scientist so jih uspešno klonirali že skoraj tisoč.

Kloniranje je v zadnjem desetletju precej napredovalo in daje vse bolj spodbudne izide. Med drugim so vsi kloni slavne ovce Dolly povsem zdravi, razen običajnih tegob, ki jih prinese starost. Mogoče se bodo uspešno starali tudi kosmateži, ki so spremljali še neandertalce in druge ljudi pradavnine.