Znanost in tehnologija
ESA
Evropska vesoljska agencija letno obrne milijarde evrov, 90 odstotkov prispevanega se članici načeloma povrne. Foto: Reuters
NEMO-HD
Satelit NEMO-HD, plod slovenskega znanja, čaka na izstrelitev. Opremljen je z dvema optičnima instrumentoma, namenjen pa je spremljanju tal, podatke pa nameravajo nato ponuditi lokalnim skupnostim. Foto: Vesolje-SI
       Vesoljski trg je na istem, kot je bil na začetku avtomobilski trg. Če so nekoč večje skupine spravile skupaj en satelit na pet let, se danes naredijo po štirje sateliti na dan, izstreliti jih bo mogoče tudi po 800 naenkrat.       
 Rodič, Vesolje-SI
Balmar
Balmar se ukvarja s 3D-tiskanjem s pomočjo titanovih in nikljevih zlitin. Foto: Balmar
ESA
Evropska vesoljska agencija letno obrne milijarde evrov, 90 odstotkov prispevanega se članici načeloma povrne. Foto: Reuters
       Glede na to, da smo na Luni že bili, mislim, da je izvedljivo. Stvar dogovora. Material imamo tam pri roki, tudi načrt, kaj naj bi tam počeli. Imamo dve vrsti tiski, prvo so bivalne enote, drugo so antene, oddajniki ... Treba bi bilo samo pogledati, ali imamo na Luni vse, kar je treba. Verjetno je. To je bila tudi izpostavljena zadeva od Ese na lanskem obisku. Tudi počitnice bomo imeli nekoč tam zgoraj. Sam vidim prej težavo pravne narave, kdo ima pravico do tega.       
 Balažic, Balmar
       Velika podjetja dobivajo velike projekte in vesolje je povezano ravno z velikimi projekti. Slovenija pa ima na srečo zelo veliko visokotehnoloških, nišnih podjetij, ki se zelo uspešno uveljavljajo v svetu vesoljskih tehnologij. Prepoznavnost Slovenije je v agenciji v zadnjem letu zelo strmo narasla, vsi nas že poznajo in za zdaj nimamo posebnih težav.       
 Tanja Permozer, ministrstvo za gospodarstvo
Okrogla miza je potekala na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Foto: BoBo

Dodaj v

"Vesoljski trg je tam, kjer je bil na začetku avtomobilski"

Okrogla miza na Mednarodnem obrtnem sejmu Celje
15. september 2018 ob 17:36
Celje,Ljubljana - MMC RTV SLO

Vesoljski trg ni več izključna domena Američanov in Rusov niti največjih vesoljskih agencij, temveč raste in v njem se odpirajo številna okna za visokotehnološka, nišna podjetja. Tudi slovenska.

Naša država je pred dobrima dvema letoma postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije (Esa), druge največje na svetu. S tem je slovenska industrija dobila neposreden dostop do nekaterih Esinih programov in posledično milijonskih razpisov, s pridobljenimi referencami pa bo lažje nastopala na svetovnem trgu, kjer se letno obrne 300 milijard evrov, od tega 54 milijard na evropskem. Samo Evropska unija bo do leta 2020 po sprejeti strategiji za razvoj vesoljskih tehnologij namenila 12 milijard evrov.

Številna slovenska podjetja priložnosti že dolgo grabijo – najmanj 40 jih je –, a obenem ugotavljajo, da to ne pomeni "romantike", temveč težko konkurenco in trdo delo. A že dejstvo, da lahko tekmujejo z največjimi igralci Evrope in marsikje tudi zmagajo, kaže, da tudi na tem področju, kjer se dobesedno podirajo meje mogočega, Slovenija ni od muh. Kot so ugotavljali na okrogli mizi ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je potekala na sejmu MOS v Celju: priložnosti je obilo. Vesoljska industrija je namreč danes tam, kjer je bila avtomobilska na začetku prejšnjega stoletja. Odpira se prostor za visoko specializirane, nišne igralce.

Več o približevanju Slovenije agenciji v pogovoru z vodjo službe za sodelovanje z Eso Sabino Koleša, ki bo objavljen kmalu:
"Slovenija je presenetila Evropsko vesoljsko agencijo"


"Največji izzivi so seveda v majhnosti. Velika podjetja dobivajo velike projekte in vesolje je povezano ravno z velikimi projekti. Slovenija pa ima na srečo zelo veliko visokotehnoloških, nišnih podjetij, ki se zelo uspešno uveljavljajo v svetu vesoljskih tehnologij. Prepoznavnost Slovenije je v agenciji v zadnjem letu zelo strmo narasla, vsi nas že poznajo in za zdaj nimamo posebnih težav,"
je povedala Tanja Permozer, ki podjetjem pri Esi svetuje in pomaga pri projektih.

Rodič: Tudi manjši igralci so zraven
Na MOS-u so predstavili dva primera uspešnega sodelovanja, začenši s Centrom odličnosti Vesolje-SI. "Z miniaturizacijo in pocenitvijo elektronskih komponent se je odprla pot tudi za manjša podjetja. Vesolje ni več rezervirano samo za Američane, Rusijo in velike agencije," je povedal direktor centra Tomaž Rodič.

"Vesoljski trg je na istem, kot je bil na začetku avtomobilski trg. Če so nekoč večje skupine spravile skupaj en satelit na pet let, se danes naredijo po štirje sateliti na dan, izstreliti jih bo mogoče tudi po 800 naenkrat," je pojasnil. "Še posebej z malimi sateliti se je odprl hitro rastoči trg, kjer lahko tudi mali igralci ponujajo podatke na komercialni osnovi. Gre za t. i. internet stvari iz vesolja, kamor se postavijo satelitski senzorji, meri se vse spodaj in aplikacije so neštete."

Merili bodo sušo v Podonavju
"V Sloveniji so nesreče velik dejavnik, ki vpliva tudi na gospodarstvo. Težave imamo med drugim z vse pogostejšimi sušami, v centru smo razvili algoritme za procesiranje posnetkov, ki prikazujejo škodo zaradi suše. Zaznamo tisto, kar se pozna na rastlinah, in sicer za 10 glavnih poljščin. Model smo razvijali najprej z Eso, močno pa je bil kalibriran na podatke slovenske agencije za okolje (Arso). Najprej smo razvili indekse za Slovenijo, nato pa smo jih razširili za vse Podonavje. Uporabljalo jih bo 12 držav, kmetje se bodo s tem ukvarjali ... Uspeh so opazili tudi v Indiji in na tak način mislijo opazovati porečje Ganges," je povedal.

Slovenski satelit čaka na izstrelitev
"Imamo satelit, ki bi lahko bil že danes izstreljen, postaje za komunikacijo in veliko aplikacij za kmetijstvo, urbanizem in številna druga področja. To lahko prodajamo v paketu, ki je dostopen mestom, manjšim regijam in jim zagotavljamo podatke, ki so zanimivi za upravljanje hrane, energije itd.," je izjavil. Gre za NEMO-HD. Slovenska naprava bo z višine 600 kilometrov in z dvema kamerama zagotavljala video z ločljivostjo 1920 krat 1080 pik. Prenos bo na voljo, ko bo satelit na dosegu postaje, preostali čas pa bo posnetke shranjeval v 280 GB pomnilnika. Center upa na postavitev še več postaj. NEMO-HD je že izdelan in pripravljen na izstrelitev, ta pa se bo po načrtih zgodila prihodnje leto.

Naslednji veliki projekt Ese?
Slovenski znanstveniki iz omenjenega centra, pa tudi goriške univerze, so tlakovali pot za (morebitni) naslednji veliki projekt Ese, vesoljski teleskop Theseus (Tezej). "To je najbrž prvič v Sloveniji, da so naši znanstveniki odprli pot inženirjem za en tak velik projekt," je komentiral Rodič. Esa je namreč iz 25 predlogov izbrala tri misije za naslednji veliki program v okviru Kozmične vizije, med njimi Tezej. "Astrofiziki v našem centru so ugotovili, da lahko veliko tehnologij, ki jih uporabljamo za opazovanje Zemlje, enostavno obrnemo proti zvezdam. To je točno to, kar tudi mi delamo za video v realnem času. Namreč, znanstveniki bi radi nenehno opazovali stvari, ko se zgodijo, kar pomeni, da bodo sateliti nenehno krožili v nizki Zemljini orbiti, gledajo v vesolje, takrat ko bo izbruh zaznan, bodo takoj poslali podatke na Zemljo. To so točno stvari, ki jih mi razvijamo z našimi zemeljskimi postajami in jih pripravljamo za prihodnje aplikacije videa iz vesolja. Tukaj bomo slovenski inženirji omogočili, da bodo znanstveniki nenehno v stiku s satelitom. Odpira se nam možnost, da takšno postajo, kot smo jo razvili v Sloveniji in stoji na Barju, postavimo okoli ekvatorja in tako vzpostavljamo nenehen stik."

Rodič je še navedel, da imajo v sektorju precej višjo dodano vrednost na zaposlenega (100.000 evrov), kot je slovensko povprečje, kar kaže, da sektor veliko obeta.

Njihovo znanje je tudi pri Esinem svežem satelitu Aeolus.

Več o vesoljskem sektorju pri nas:
Kaj lahko slovenska podjetja ponudijo Esi? Veliko.



3D-tisk je za vesolje privlačen

Drugo predstavljeno podjetje je bil celjski Balmar, ki je nastal leta 2008 kot podjetje za razvoj na področju letalske industrije. Ker se veliko ukvarjajo s 3D-tiskanjem kovin, za vesolje privlačno tehnologijo, pa so bili že na začetku desetletja vabljeni k sodelovanju z Eso. Takrat so iskali možnosti za izdelavo sodobnih laserskih tehnologij za potrebe gradnje komponent pri različnih pogonskih in strukturnih sistemih, denimo pri ohišjih za satelite, zdaj pa se sodelovanje nadaljuje.

Direktor podjetja Matej Balažic skoke v "vesoljske vode" vidi kot koristne, čeprav primarni fokus ohranjajo v letalski industriji. "Za vesolje so značilni posebni materiali, na splošno je posebnosti polno. In če zadeve obvladate, lahko zadeve širite tudi na druga področja in ste bolj konkurenčni tudi v vsakdanjih branžah. [...] Na dolgi rok se izplača biti zraven pri vesoljski industriji."

Tudi na splošno v 3D-tiskanju vidi velik potencial. "Manj je težav z odpadom in več možnosti za gradnje tistega, kar sami želite. Lažje je tudi ugoditi željam strank. Se pa tehnika razvija na vseh področjih, tudi za človeška tkiva. Ne nazadnje že ušesa gradijo po metodi 3D, pa tudi nekatere druge organe. Vzamejo celice in zgradijo, kar potrebujete," je navedel.

V vesolju vlada mikrogravitacija ali pa vsaj precej zmanjšana, npr. na Mesecu ali Marsu. Pomanjkanje ne škoduje le človeškemu telesu, saj kosti postanejo krhke in mišice oslabijo, tudi drugi procesi lahko potekajo drugače kot na Zemlji. Ni nujno, da bodo stroji za 3D-tisk, ko jih bodo uporabili globlje v vesolju in z zahtevnejšimi materiali (na ISS-ju 3D-tiskajo plastiko), delovali pravilno ali blizu optimalnega.

Esa, Nasa in druge agencije zdaj iščejo načine, kako graditi komponente v vesolju, pa naj bo za Esino želeno kolonijo na Luni in Nasin globokovesoljski portal pri Mesecu. Ker prenos tovora v nižjo orbito, kaj šele dlje v vesolje, stane po desettisoče evrov za kilogram in še veliko več, jim je zelo v interesu uporaba lokalnih materialov in izdelava z malo odpadki. Prav 3D-tisk je s tega vidika privlačen.

"Mi zadeve na tem področju obvladamo. Zdaj moramo inovirati glede na to, kaj bi imeli v vesolju na razpolago," je povedal Balažic. Lani so se predstavniki Ese sešli z Balmarjem prav na to temo: kako graditi bivalne enote na Luni iz tamkajšnjega peska, pa tudi antene, oddajnike in druge kovinske elemente. "Lahko bomo imeli tudi počitnice tam zgoraj," je napovedal.

Morda bo prav slovensko znanje izrazito zraven, ko bodo svetovni mediji poročali o naslednji veliki vesoljski avanturi.

Video: Točka preloma na to temo

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
torcida_ce
# 16.09.2018 ob 10:39
Madona. Ne delamo več traktorjev v Štorah, pa kamionov v Mariboru bomo pa v vesolje letel. Kaj bojo jodlarji odprli fabriko za rakete štrihat?
Sicer je pa v vesolje kot prvi Slovenec letel že Lakotnik.
Muka Lesec
# 16.09.2018 ob 08:22
bumbar,
seveda bi imeli razvite električne avtomobile.
Ti bi se vozili po ravnem (po možnosti po tirih) 30 km na uro do 50 km daleč s 500-kilskim akumulatorjem.
Tudi naša družina bi si čez nekaj let morda lahko privoščila rabljenega.
Figo. Prav kemična energija, na veliko uskladiščena v gorivu, je omogočila razcvet tehnologije (in ja, tudi kapitalizma in globalizma...). Cestne povezave so posledica avtomobilov, ki vozijo na dolge razdalje, vlak brez priklopa na žico pa je posledica parnega kotla in dizelske lokomotive.
Da vidim čezoceanko, ki laufa samo na štrom in vozi kitajske dobrine v Evropo...
ElTorro
# 16.09.2018 ob 18:32
Ko gospodarstvo nastavi smer razvoja, znanost sledi. Težko danes razmišljamo o tem, na kakšni stopnji bi bila danes znanost o elektro-motorjih za vozila, če pred stotimi leti ne bi bila izbrana nafta.

O "Kaj bi če bi" je res nesmiselno debatirati. Pred stotimi leti nafta ni bila "izbrana" ampak je bila v tistem trenutku boljša izbira.
Krimsky
# 15.09.2018 ob 18:01
Neizmerno sem se razveselil za letos napovedane dirke daljinsko vodenih avtomobilčkov po Luni, pod pokroviteljstvom Googla ...
~
... a je zadeva žal padla v vodo.

Razveselil sem se novih posnetkov, v današnji moderni ločljivosti, da ne bodo otroci 21. stoletja v učbenikih gledali tistih starih slik iz leta 1969.

To res ne bi smelo biti tako težko, avtomobilčki se kajpak požvižgajo na Van-Allenove radiacijske pasove, pa še na Zemljo se jim ni treba vračati ...

Ni pa seveda še nič zamujenega, predno tile podjetneži zapičijo prvo lopato v Morju tišine, bi le veljalo prej poskusiti z avtomobilčki ...
dharma
# 15.09.2018 ob 18:43
Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan!
Trubadur
# 18.09.2018 ob 08:56
Gre za t. i. internet stvari iz vesolja, kamor se postavijo satelitski senzorji, meri se vse spodaj in aplikacije so neštete

internet stvari iz vesolja?
kam se postavijo satelitski senzorji? na internet ali na stvari iz vesolja?
kaj vse se meri in kje spodaj?
aplikacije niso neskončne... neskončna je le človeška neumnost (A.E.)
Canis.Lupus
# 17.09.2018 ob 14:10
[video]https://youtu.be/NtQkz0aRDe8[/vid
eo]
zapravico
# 17.09.2018 ob 07:36
Vesoljski trg je na istem, kot je bil na začetku avtomobilski trg. Če so nekoč večje skupine spravile skupaj en satelit na pet let, se danes naredijo po štirje sateliti na dan, izstreliti jih bo mogoče tudi po 800 naenkrat.

Ne nam potem nabijat o nekšni ekologiji.Ti “znastveniki “ samo svinjajo naš planet,in za to so še bajno plačani
karambo
# 16.09.2018 ob 10:22
Muka Lesec
Da vidim čezoceanko, ki laufa samo na štrom in vozi kitajske dobrine v Evropo...


Se ne strinjam. Ko gospodarstvo nastavi smer razvoja, znanost sledi. Težko danes razmišljamo o tem, na kakšni stopnji bi bila danes znanost o elektro-motorjih za vozila, če pred stotimi leti ne bi bila izbrana nafta.
malibumbar
# 16.09.2018 ob 07:18
dharma
# 15.09.2018 ob 18:43

Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan!


Ja, pred kakšnim stoletjem nazaj so isto govorili za avtomobilsko industrijo.

Res pa je, da so zaradi velikih haskov v igro vstopili "oljarji". Če se to takrat ne bi zgodilo, bi v avtih že vsaj sto let masovno uporabljali elektromotorje in imeli nadmočne akumulatorje.

Škoda, da ne bom doživel potovanja do kaj jaz vem, naselja na Luni? O kolonijah na drugih planetih pa lahko zaenkrat res samo sanjamo.
harmankardon
# 15.09.2018 ob 19:19
KSEVT in to
Kazalo