Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Ključna koncepta: globoko vesoljski portal in globoko vesoljsko bivališče
  • Lockheed Martin predlagal koncept marsovske vesoljske postaje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 66 glasov Ocenite to novico!
Deep Space Gateway
Načrtovana vesoljska postaja v orbiti Lune na levi strani. Precej manjša bo od MVP-ja, služila bo bolj kot prostor za vzdrževanje, počitek in obnovo zalog pri poti dlje v vesolje ali na površje Meseca. Na desni strani vesoljska ladja Orion. Ta se z obiskom postaje ne bi ustavila, saj bi postaja krožila pri hitrosti okoli 6.000 kilometrov na uro (odvisno od višine orbite). Za pot do Marsa oz. za pobeg Lunini težnosti bi Orion nato koristil lastne pogonske motorje, mogoče pa še kak težnostni oblet Zemlje ali Venere. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: Nasa
       Odprave v bližino Meseca bodo večfazne, z njimi pa nameravamo zgraditi prilagodljivo, večkrat uporabno in dolgoročno vzdržno infrastrukturo, ki bo zdržala več desetletij in služila vse kompleksnejšim misijam.       
 Nasa
Deep Space Gateway
Svoje inačice postaje oz. habitata pri Luni razvija šest podjetij, Nasa bo izbrala eno rešitev. To je Boeingova. Foto: Boeing
Orion
Pri vsem tem početju bo ključna vesoljska ladja Orion, sestavljena iz istoimenske kapsule, servisnega modula (na sredini, delo Ese), in pogonskega modula zadaj. Foto: Nasa
Orion
Orion je konceptualno in vizualno zelo podoben staremu Apollu. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: Nasa
SLS
Računalniško ustvarjena podoba rakete SLS pri vžigu; ta naj bi se prvič zgodil prihodnje leto. Takrat bo to najsilnejša raketa na svetu; a okoli 10 ton jih bo zmanjkalo do starega Saturna V. Vprašanje je tudi, ali bo preživel cenovno konkurenco. Foto: Nasa
SLS
Proizvodna hala, kjer bodo sestavljali SLS-e predvidoma po 1 raketo na leto. Foto: NASA/Frank Michaux
SLS
Prvi SLS-u in Orionu je pomemben dejavnik nacionalnega ponosa v ZDA. Foto: NASA/Frank Michaux
Deep Space Transport
Ladja Deep Space Transport, kot jo je predlagal Boeing. Ta bo potovala od postojanke pri Luni do Marsa in nazaj po redni liniji. Potovanja bodo trajala več let. Foto: Boeing
Dolar
Kdo bo vse to plačal? ZDA bodo morale proračun za Naso povečati od zdajšnjega 1 odstotka precej navzgor; morebiti do 4 odstotkov iz časov Apolla, ali pa pridobiti občutno podporo pri mednarodni skupnosti. A pri Kitajcih je ne bodo dobili, saj imajo to zakonsko prepovedano. Foto: EPA
Mars Base Camp
Lockheed Martin je pripravil tudi koncept vesoljske postaje pri Marsu, imenovane Mars Base Camp. Na računalniško ustvarjeni podobi so vidni Orioni. A ta del bi stal še dodatne desetine milijard dolarjev, zato ga še vsaj dve desetletji (skoraj) zagotovo ne bomo videli v praksi. Foto: Lockheed Martin
Luna, naselbina
Po poročanju Spacenews.com je prvi mož Ese zadovoljen s predlogom Nase, saj bi zagotovo pripomogel pri načrtu Vasi na Mesecu. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: Nasa
Bigelow Aerospace, LLC
Tudi Bigelow Aerospace je zadovoljen s predlogom, saj bi poenostavil načrtovano postavitev njegovih napihljivih habitatov po Mesecu v prihodnjem desetletju. Foto: Bigelow Aerospace, LLC

Dodaj v

Nasa razgrnila veliki načrt potovanja na Mars: očitno prek Lune

Formula: Orion + SLS + lunarna postaja = Mars
8. april 2017 ob 15:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ameriška vesoljska agencija je razkrila, kako bo izvedla projekt prvega človeka na Marsu. Ta očitno vsebuje tudi postavitev vesoljske postaje pri Mesecu, začenši z letom 2022.

Slabo desetletje je minilo, kar je Barack Obama ameriški vesoljski agenciji naročil, naj sile usmeri proti Marsu. A kaj veliko v tem času ni bilo storjenega. Najsibo zaradi pomanjkanja denarja ali dolgih razvojnih stopenj, Nasi ves ta čas ni uspelo prav jasno povedati, kako namerava izpolniti predsednikov ukaz. Pred dvema letoma je prvič pokazala resnejše načrte, imenovane Popotovanje do Marsa, ki jih je takratni upravitelj Nase Charles Bolden pospremil z besedami: "Prvi ljudje, ki bodo hodili po Marsu, danes hodijo po Zemlji." Le ena večja težava je bila: tudi ta načrt je bil splošen in nejasno začrtan.

Pred dnevi pa je v javnost prišel prvi dokument, ki dokaj jasno izrisuje eno največjih dogodivščin do zdaj sploh. Tako, ki bo presegla tudi popotovanje Krištofa Kolumba na neodkrito celino. Popotovanje človeka 50 milijonov kilometrov stran skozi smrtonosno vesolje in popolno osamo na do zdaj nedotaknjena prostranstva - in njegova vrnitev. Celoten načrt precej spominja na slavno in drago serijo Apollov v 70. letih, ko je silna raketa približno enkrat na leto v nebo poslala vesoljsko ladjo. A z eno presenetljivo razliko.

Krajše
Kratek povzetek: Nasa bo v prihodnjem desetletju vsako leto na raketi SLS, najmočnejši na svetu, v nebo poslala kapsulo Orion (naslednika Apolla), posadko in nekaj opreme. Šli bodo do orbite Meseca, kjer bodo postavili nič manj kot novo vesoljsko postajo Globoko vesoljski portal (Deep Space Gateway) do leta 2026. Ob njej bo zraslo Globoko vesoljski transport (Deep Space Transport). To bo nato v 30. letih tega stoletja najprej poslalo ljudi okoli Marsa in nazaj, takoj zatem pa tudi na sama rdeča tla. Po misijah se bodo vrnili do lunarne postojanke in šele nato nazaj na Zemljo. Nasa pomoč pri razvoju habitata in postojanke išče pri zasebni industriji; med drugim je svoje načrte pred nekaj dnevi predstavil Boeing. Lockheed Martin je po drugi strani pokazal celo koncept postaje pri Marsu, s čimer bi človeštvo imelo niz postojank. Prav to je sodeč po sporočilu za javnost glavni namen Nase. Ne le spraviti homo sapiensa na sosednji planet, temveč razviti in postaviti infrastrukturo, ki bo služila dolgoročno in ki jo bo lahko uporabil skoraj vsakdo iz zasebnega sektorja ali prijateljskih držav.

Vleče se že skoraj dve desetletji
Zdaj pa malo podrobneje. Nekdanji predsednik ZDA Obama je ob nastopu prvega mandata preklical vesoljski program svojega predhodnika, Sozvezdje, ki je vključeval vrnitev na Mesec. S tem je bil prekinjen razvoj nosilne rakete Ares V in vesoljske kapsule/ladje Orion. Ob skoraj istočasnem izteku programa vesoljskih čolničkov je to pomenilo ugasnitev zelo velikega števila delovnih mest po ZDA. Obama je kmalu zatem Nasi za tarčo postavil Mars, Nasa pa je Orion in raketo, na novo poimenovano SLS (Space Launch System), vrnila v igro. Sistema sta do danes prestala kup razvojnih in testnih stopenj, kar je pri Nasi navada, da stvari na koncu res delujejo in so čim varnejše, in se bližata prvi uporabi.

Veliki naslednik Apolla najprej do Jupitra
Prvo izstrelitev SLS-a je pričakovati že prihodnje leto, ko bo proti Jupitrovi luni Evropa, privlačni zaradi možnosti, da se v njenem osrčju skriva do življenja prijazen ocean, ponesla sondo Europa Clipper (ki, mimogrede, po zadnjem proračunu Nase ostaja brez pristajalnega dela). Prav tako leta 2018 ali s pričakovano zamudo leta 2019 sledi prva izstrelitev dvojčka SLS+Orion, naslednika slavnega para Saturn V+Apollo iz 70. let. Ta bo brez posadke, torej varnostni preizkus, a Nasa vseeno razmišlja, ali bi morda dodala še astronavte. Ni znano, ali je motivacija za potezo želja prehiteti zasebni SpaceX, ki namerava kmalu poslati turiste okoli Lune.

Sledilo naj bi nekaj let premora. V tem času bi SLS nadgradili tako, da bi bil zmožen v nižjo Zemljino orbito ponesti namesto "le" 70 kar 130 ton. Z več "mišicami" bi šlo zares. A do zdaj je Nasa orisovala le splošnejše cilje, ne pa, kaj točno bo z dvojčkom počela. Zdaj pa je znano, in to iz sporočila za javnost in podrobnosti, ki so jih predstavniki Nase predstavili svetovalnemu odboru agencije; o teh poročajo ArsTechnica in številni drugi mediji.

Manjša postaja pri naravnem satelitu
Poglavitna novost: Nasa bo pri Mesecu zgradila vesoljsko postajo, imenovano Globoko vesoljski portal (Deep Space Gateway). SLS bo med letoma 2023 in 2026 poletel štirikrat, vsako leto enkrat, nesoč en modul. Prva misija bo poslala logistični in pogonski modul, druga dejanski habitat, tretja logistični modul, četrta pa zračno zaklopko, ki bo omogočala človeške obiske in gradnjo vesoljske ladje. Module bodo skupaj sestavljali astronavti na najmanj teden dni trajajočih misijah. Postaja bo precej manjša od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Čemu bo služila?

Nasa: "Odprave v bližino Meseca bodo večfazne, z njimi pa nameravamo zgraditi prilagodljivo, večkrat uporabno in dolgoročno vzdržno infrastrukturo, ki bo zdržala več desetletij in služila vse kompleksnejšim misijam." Obetajo si, da bodo pri tem početju s prakso razrešili kup tehničnih in konceptualnih težav, ki se pojavljajo pri misijah globoko v vesolje.

V igri šest habitatov
Za transport in vesoljsko ladjo bo poskrbela agencija. Habitat in druge nujne module pa razvija šest podjetij v okviru programa NextSTEP; Nasa bo izbrala enega. Javno predstavitev svojega je pred dnevi izvedlo podjetje Boeing, še predtem Lockheed Martin.

Med njimi je znani Bigelow Aerospace hotelirja Roberta Bigelowa, ki ima v orbiti Zemlje že dve svoji sobi (Genesis I in II), pa še eno napihljivo sobo BEAM na Mednarodni vesoljski postaji. Prav Bigelow bo letos ali prihodnje leto v orbito izstrelil B330, kar 330 kubičnih metrov veliko sobo, prostor na raketi je že zakupljen, in razvija naslednika B2100, ki bo imel več kot dvakrat več prostornine kot celoten MVP. V nedavnem intervjuju za Space.com je Bigelow ameriško administracijo podrezal, da bi lahko imela zasebno vesoljko postajo pri Luni še pred letom 2020, če le primakne nekaj denarja.

Če že ne bo izbran na razpisu NextSTEP, pa Bigelow v vsakem primeru hoče do leta 2025 postaviti vsaj en svoj napihljivi habitat na površje Meseca in s tem začeti razvoj lunarne kolonije, pri tem bi mu zagotovo zelo prav prišla Nasina orbitalna postojanka.

Esa navija za vas na Luni
S tega razloga Nasino odločitev za lunarno postojanko v orbiti zelo podpira prvi mož Evropske vesoljske agencije (Esa), Johann-Dietrich Wörner, ki že več let po globli promovira koncept Vas na Mesecu, možnega naslednika Mednarodne vesoljske postaje. Koncept je simpatičen Rusom, nenaklonjenim hitenju na Mars, prej raziskovanju Lune, pa tudi Kitajcem, ki imajo v svojem načrtu kar obisk Lune z ljudmi v prihodnjem desetletju. Če bo koncept uresničen, bodo tajkonavti s površja Lune mahali astronavtom na nebu.

Postojanko bodo oskrbovali podobno kot MVP z zasebnimi in javnimi misijami.

Redna linija do Marsa in nazaj do Lune
Na samem Globoko vesoljskem portalu bodo po letu 2026 začeli graditi vesoljsko ladjo Globoko vesoljski transport (Deep Space Transport). V Nasinem sporočilu za javnost piše, da bo to večkrat uporabno plovilo, ki bo redno potovalo od postojanke do Marsa in nazaj. Na postaji bodo izvedli servis, dopolnili gorivo in ga poslali nazaj na pot.

Na Mars se seveda lahko potuje neposredno. Nobene nujne potrebe ni, da se vesoljska ladja z Zemlje upočasni pri Mesecu, tam ohranja manjšo orbitalno hitrost nekaj tisoč kilometrov na uro, nato pa je prisiljena ubežati še težnosti Lune in se odpraviti proti sosednjemu planetu. Zato je bilo v ZDA zadnje dni slišati tudi precej kritičnih glasov, čemu Nasa zdaj "prodaja" postojanko kot del poti na Mars, in špekulacije, da gre pravzaprav za zapolnitev misij SLS+Orion in ohranitev delovnih mest po politično pomembnih zveznih državah.

Nasa: Hočemo infrastrukturo za desetletja
Obenem drži, da je pot na Mars precej bolj zahtevna kot na Luno. Do naravnega satelita in nazaj je potrebnih nekaj dni, marsovska misija pa lahko traja od leta in pol do dveh let. Eno je teden dni ždeti v prostoru, primerljivem s terenskim vozilom, drugo pa se je (brez prhanja) stiskati leta. Ladja za Mars potrebuje precej več udobja in seveda nujnih podpornih sistemov za ohranjanje življenju primernega okolja. Biti mora tudi bolj zaščitena pred strupenim sevanjem in kozmičnimi žarki, ki bi lahko možgane astronavtov poškodovali vse do demence.

Da bi vesoljska ladja poskrbela za vse navedeno, mora imeti precej več mase kot zgolj kapsula ter servisni in pogonski modul. Takšno ladjo bi bilo verjetno treba sestaviti v orbiti, saj vse njene mase prav do Marsa ne bi mogla pognati niti najsilnejša raketa. Privili bi jo lahko pri Mednarodni vesoljski postaji, a za zdaj velja, da bo ta zgorela v atmosferi po letu 2024. Tako Nasa pravi, da bo postojanka pri Luni lahko odigrala potrebno vlogo in poskrbela tudi za dolgoročno perspektivo; za vse sledeče vesoljske ladje do rdečega planeta in dlje.

Po stopnicah do leta 2033
Po poročanju ArsTechnice bo Globoko vesoljski transport nared leta 2027, najpozneje pa 2029. Takrat se bodo nanj vkrcali štirje astronavti in z njim pluli okoli Lune za leto dni in ga s tem temeljito preverili. Leta 2033 sledi tisto, kar Nasa že ves čas oglašuje. Deep Space Transport bo s posadko vred sprva opravil oblet Venere, ki mu bo zagotovil potrebno hitrost, in se odpravil proti Marsu, tam nekaj časa ždel in se vrnil. Misija bi trajala kar tri leta in resnično pokazala, česa je človeštvo - oz. njegovi astronavtski predstavniki - zmožno. Ko bo namreč transport zapustil območje Lune, ne bo več rešitve, če bo šlo kaj hudo narobe. Ko je Apollo 13 doživel katastrofalno odpoved opreme, so ga lahko razmeroma hitro vrnili. Orion pa se ne bo mogel ravno obrniti za 180 stopinj; posadka bo resnično povsem sama sredi ogromne praznine, prepuščena sebi in informacijski liniji z Zemljo ter "mcgyverjevskim" znanjem.

Vse to bo treba plačati
Nasa je do zdaj v dvojček SLS+Orion vložila več kot 40 milijard dolarjev, po nekaj milijard na leto. A za vse zgoraj opisano bo treba vložiti še neprimerno več, in to v razmeroma kratkem času. Ena izmed Nasinih študij pravi, da bi zgolj misija na Mars brez vmesnih postojank stala sto milijard. Ameriška politika bo torej morala v prihodnjih letih znatno povečati Nasin proračun, z zdajšnjih 18 milijard na leto (dvokratnik proračuna slovenske države) krepko proti 30 milijardam. Podobno, kot so storili v 60. letih za podporo programa Apollo.

Predstavniki ameriškega ljudstva bodo morali od nekje potegniti sredstva, kar utegne biti boleče za druga področja in vprašanje je, kako bodo kongresniki in senatorji tedaj navdušeni nad potovanjem do Marsa. Ne bi bilo prvič, da bi velik program preprosto odpovedali. Verjetno bodo ZDA iskale podporo v mednarodni skupnosti. Esa denimo že zdaj izdeluje servisni modul za ladjo Apollo, v bistvu predelavo plovila ATV. Rusiji bo morda godlo vlaganje v lunarne projekte, številnim zasebnikom utegne biti privlačna infrastruktura, ki bo na voljo še desetletja. Vse to ostajajo odprta vprašanja. Dejstvo ostaja, da brez zelenega papirja tudi najbolj modri načrti nikoli ne bodo meso postali.

Nekaj drobiža (z vesoljskoraziskovalnega vidika) bodo dobili tudi z očitno odpovedjo misije ARM, ki v svežem proračunu ni dobila svoje postavke. V sklopu ARM-a bi vesoljsko plovilo poiskalo manjši asteroid, ga preusmerilo in pripeljalo v orbito okoli Lune, kjer bi ga v sklopu misije SLS+Orion obiskali astronavti in vanj demonstrativno povrtali. Nasa ga je oglaševala kot korak proti Marsu, a politika tega argumenta očitno ni kupila. Denar bo šel za druge namene.

Vse več težkonosilnih raket
Vprašanje je tudi, kako se bo držal SLS po splovitvi težkonosilne rakete Falcon Heavy podjetja SpaceX ter New Glenna podjetja Blue Origin. Izstrelitev SLS-a bo namreč predvidoma presegala ceno milijarde dolarjev, medtem ko zasebnika obljubljata ceno v okviru 200 milijonov dolarjev. Pomembnen faktor sicer ostaja nacionalni ponos. Ko so leta 2014 prvič testirali Orion s potjo okoli Zemlje in v ocean, je komentator v videoprenosu narodu sporočil: "Amerika, to je vaše novo vesoljsko plovilo."

Vesoljska postaja pri Marsu
Zaradi denarja zgolj v fazi inženirsko podprte domišljije ostaja še en svež koncept, ki so ga izgotovili v podjetju Lockheed Martin, veteranu marsovskih misij, ki je med drugim poskrbel tudi za prvi pravi pristanek na Marsu sploh. LH je na svetlo dal načrt vesoljske postaje pri rdečem planetu, sestavljene iz Orionov in nekaj podpornih modulov, pa še manjših plovil, ki bodo tako kot Lunarni modul Apolla lahko redno potovale do tal in nazaj.

Kdo bo prej
SpaceX, vedno poln drznih napovedi, je prav lani naznanil, da bo z letom 2018 proti Marsu poslal svojo kapsulo Red Dragon, kar bo prvi polet zasebnika proti Marsu (ob tem, da sta tam do zdaj uspešo pristali le dve državi); pa tudi najtežji tovor, ki je do zdaj kdaj koli prišel na rdeča tla. Elon Musk je napovedal nič manj kot uvedbo redne linije na Mars. Vsaki dve leti bo tja poslal tovor na raketi Falcon Heavy, upajoč, da bo kdo to tudi plačal. A na tak način bo do leta 2035, ko naj bi prvi Nasin astronavt šele vstopil v orbito Marsa, Musk imel tam na tleh že tone in tone materiala. Morda tudi človeka. A tudi pri teh napovedih ostaja pomemben faktor denar. SpaceX s takšnimi naznanili pridobiva pozornost, mednarodno prepoznavnost in tudi investorje. Slednje bo nujno potreboval, če naj načrti meso postanejo. SpaceX namreč nima niti približno dovolj sredstev, da bi jih uresničil na lastno roko.

Video: Nasin načrt za prvi polet SLS-a in Oriona

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
mikic007
# 08.04.2017 ob 16:16
Vsekakor bolje, kot metanje denarja v orožje. Če bi v ta cilj vložili par procentov, kar sedaj vržejo v nepotrebne vojne, bi verjetno že pobrali prvi krompir na Marsu...
generusus
# 08.04.2017 ob 17:45
Ramus

"Še prej pa si odgovorite na še bolj temeljno vprašanje,... zakaj bi sploh potovali na Mars???"

1. Pred več tisočletji so se nekateri spraševali: Zakaj so glinene tablice in pisanje nanje sploh potreni, saj je ustno izročilo čisto v redu.
2. Pred več stoletji so se nekateri spraševali: Zakaj sploh papir, saj je pisanje na glinene tablice čisto v redu.
3. Pred par desetletji so se nekateri spraševali: Zakaj sploh računalnik oziroma elektronski papir, saj je pisanje na papir čisto v redu.

Ramus, radovednost je v jedru vrste homo sapiens. Radovednost nas dela ljudi, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ki jih ta vrsta ima. Slabe in dobre lastnosti pridejo, žal, skupaj v paketu, razvoj človekove zavesti pa nam bo morda - tako upam - v prihodnje prinesel, da bodo dobre lastnosti prevladujoče.
generusus
# 08.04.2017 ob 18:06
Ramus

"Radovednost? Radovednost bi nas lahko vodila tudi v globine oceanov, ki so prav tako neznanka, kot vesolje,...torej radovednost ni odgovor. Radovednost je zgolj marketing,..."

Saj nas žene tudi v globine oceanov. Znanstveniki dnevno odkrivajo v globinah oceanov nove živalske in rastlinske vrste, ki uspevajo v - za naše razumevanje - skoraj nemogočih pogojih.

Znanost deluje na več poljih vzporedno, ki se dopolnjujejo, zato dosežki na nekem polju pomenijo praviloma napredek tudi na drugih poljih. Vsak ekosistem je vesolje v malem in privilegij je, da zavedajoča se človeška vrsta lahko odstre in razume dogajanja v izjemno majhnih dimenzijah (npr. svet kvantne mehanike), v srednjih dimenzijah (npr. nam najbolj domače dimenzije), kakor tudi astronomskih.
mb128
# 08.04.2017 ob 17:33
Ne Ramus ne gremo iskati življenja, ne gremo se novega kolonjalizma, ne gremo se.... Gre se samo za iskanje boga, pardon Boga, ki si ga ti našel že zdavnaj in zato pišeš takšne komentarje kot da si z Marsa padel!
generusus
# 08.04.2017 ob 17:36
Kakorkoli obračamo, program Apollo prek katerega je Nasa poslala več posadk na Luno, je bil posledica hladne vojne med ZDA in tedanjo Sovjetsko zvezo.

Če bi v sedanjem času npr. Kitajci naredili odločne in konkretne korake za potovanje na Mars (to sicer sami že nakaj časa obljubljajo), bi to gotovo pospešilo vlaganja preostalih vesoljskih velesil za podobne podvige.

Čeprav je prisotnost zasebnih podjetij pri raziskovanju vesolja koristno, pa je bistvene in fundamentalne izboljšave, ki so rezultat temeljnih raziskav, mogoče pričakovati prejkoslej le od nacionalnih in mednarodnih vesoljsih programov, ki jih financirajo države iz državnih proračunov. Katerokoli zasebno podjetje ne more vlagati ogromne količine denarja za temeljne raziskave, lahko pa prispeva številne izboljšave, ki so predvsem inženirskega značaja.
generusus
# 08.04.2017 ob 18:14
tuintam

"Ramus se pa sprašuje, zakaj na Mars, Luno ipd."

Zaradi tega, ker znanost in tehnologija napredujeta v korakih, velikokrat tudi zelo majhnih. Izkušnje, ki si jih je vrsta homo sapiens pridobila v koraku n-1 ji koristijo pri reševanju problemov v koraku n. In tako naprej. Znanost je v jedru empirična. Zelo dolg niz poskusov, napak, včasih tudi uspehov. Iz uspehov pridobimo znanje, ki nam koristi pri izvajanju naslednjih korakov. Torej, Mars je pripraven izziv za naslednji korak.
luckyss
# 08.04.2017 ob 15:58
No, to pa je že bolj podobno realnim ciljem...
Že davno sem omenil, da resna misija na Mars ni možna direktno z Zemlje...
Že Herman Potočnik je to vedel...
Brez ogromne vesoljske ladje in umetne gravitacije pač ne bo šlo...
generusus
# 08.04.2017 ob 18:40
nejcandrej

"Kako gredo pa Rusom vesoljski načrti? A so v zaostanku ali jim gre dobro?"

Morda se bo komu zdelo čudno, ampak Rusi so postavljali mejnike pri raziskovanju vesolja. Resda (še) niso bili na Luni s človeško posadko, vendar je treba priznati, da večina izkušenj, potrebna za izgradnjo Mednarodne vesoljske postaje, izhaja iz ruske vesoljske postaje Mir, ki je bila v orbiti več kot 15 let. Trenutno je edino vesoljsko plovilo, ki skrbi za prevoz tovora in potnikov na postajo in iz nje, ruski Sojuz.
G.Bruno
# 09.04.2017 ob 11:29
In - posebna nagrada tistemu, ki je z največ klobasanja povedal najmanj...

generusus
# 08.04.2017 ob 21:33
tuintam

"Ja. Recimo. Ne vem zakaj znanost ne more požreti, mogoče ti veš. Akvatične teorije razvoja človeka (ena od protagonistov je E. Morgan)."

Načeloma lahko kdorkoli, kjerkoli postavi kakršnokoli hipotezo, ki naj bi razlagala delovanje nekega sistema. Če hipoteza pravilno napove obnašanje realnega sistema (kar se seveda preizkusi z eksperimentom), se uveljavi, če ga ne, se uvrže. Večino znanstvenih hipotez se uvrže. Znanstvene hipoteze, ki dajo (približno) točne napovedi, postanejo teorije. Te teorije se včasih dogradijo z novimi odkritji.
KovacevaKobila
# 08.04.2017 ob 17:27
Še prej pa si odgovorite na še bolj temeljno vprašanje,... zakaj bi sploh potovali na Mars???

Na to vprašanje je najbolje odgovoril veliki Carl Sagan:
https://www.youtube.com/watch?v=YH3c1QZz
RK4
generusus
# 08.04.2017 ob 19:30
mb128

"Mene pa zanima kaj vse bi bilo potrebno, da bi oprema preživela pospešek ~ 1.100g in kaj da bi ta pospešek preživel človek?
Če nam uspe razrešiti ta problem rakete, ki jih sedaj pošiljamo v orbito ne bodo več potrebne!"


Za zdaj so to - glede na raven tehnološkega razvoja - edine rakete, ki jih imamo. In četudi bomo imeli v prihodnosti rakete, ki bodo mnogo zmogljivejše v smislu končne hitrosti in tudi pospeška, ni nobene potrebe, da bi pretiravali s pospeški.

Dobro treniran profesionalec lahko v kratkem času nekaj sekund prenese trenutno morda 15-20 g, vendar so že vrednosti 3-5 g v času trajanja nekaj minut za marsikoga lahko smrtno nevarne. Kolikor vem imajo piloti tako imenovana g-oblačila, ki oblažijo pospeševanje. Pri čelnih avtomobilskih trkih je sevega g še veliko večji (tipično 40-80 g), vendar traja tako velik negativni pospešek le par desetink sekunde, zato je verjetnost preživetja kar znatna. Da pa bi kdo znal obvladovati tako velike pospeške, kot jih navajaš, mi ni znano.
generusus
# 08.04.2017 ob 18:57
tuintam

"Ko se empirike ne razume kot slepega streljanja v prazno, kot to mi ateistično nasplošno počnemo."

Saj veš kakšne so bile okoliščine famoznega vprašanja iz časa sholastike (ko so zasmehovali empirijo in slepo verjeli le avtoritetam in konceptualnim svetovom), in ki se je glasilo "Koliko zob ima konj?". :-)

To "nerazrešljivo" vprašanje se da uspešno rešiti z enim samim eksperimentom - stopiti h konju, mu odpreti usta in prešteti zobe. :-)

Empičnim dejstvom seveda pogosto predhodita in ga dopolnjujeta deduktivno sklepanje in kavzalni način razmišljanja. Empirični rezultati so potrditev predhodnih faz v spoznavnem postopku.
KovacevaKobila
# 08.04.2017 ob 17:33
Sagan je zelo poetičen, obstaja pa tudi zelo pragmatičen motiv za kolonizacijo sončnega sistema. Kot je rekel Elon Musk: če bo človeštvo ostalo na Zemlji, ne bo preživelo. Prej ali slej nas bo zradiral kak komet ali kakšna druga globalna katastrofa.
Olorin
# 10.04.2017 ob 12:10
Sram te bodi, pozabil si omeniti Državo, državo, upravitelja in ZRN.
generusus
# 09.04.2017 ob 18:26
mb128

Tunelski efekt je pojav, ko za elementarni delec obstaja neka določena verjetnost, da preseže energetsko bariero, čeprav glede na izračune po klasični mehaniki, to ni mogoče.

Če ne bi bilo tunelskega efekta, večina zvezd ne bi sijala, saj sta temperatura in tlak v večini zvezd prenizka, da bi prišlo do zlivanje vodikovih jedr v helijeva. Zaradi ogromne količine elementarnih delcev, pa se to zlivanje vendarle neprestano in stabilno dogaja, in to navkljub temu, da je verjetnost, da bodo delci "tunelirali" relativno majhna.
generusus
# 08.04.2017 ob 21:22
tuintam

Eksperiment potrdi ali uvrže deduktivno in tudi induktivno postavljeno hipotezo, pa tudi intuitivne občutke o tem, kar morda kdo misli, da je res.
Partizan Miha
# 08.04.2017 ob 20:53
Kaj bi dal, bi se vse zgoraj natipkano (v clanku), res zgodilo.
MatjazP
# 08.04.2017 ob 20:49
Zakaj na Mars?

Veliki alpinist-pionir George Mallory je takole odgovoril, ko so ga vprašali, zakaj rine na Mt. Everest:
"Because it's there!" (Zato ker je tam!)
generusus
# 08.04.2017 ob 19:42
tuintam

"Ne vem. Pogojno to takole povem: Tako govoriš, kot kakšen delavski lopov. Ki pravi, da znanje je nič in da šele on je vse naredil. Da neizobraženim je dovoljeno vse, izobraženim pa ničesar. Nasilnim in močnim ja, nenasilnim in šibkim pa nič. Zdrav duh v zdravem telesu, malo po njihovo, s steroidi napumpano... Obrni kdaj tudi zadevo, ko imajo nekateri tu tudi prav, ko pravijo, da nekdo bo vse to moral plačati. 'Odpri gobec' in pojdi pogledati v supernovo, v notranjost sonca, v atom ... vse to včasih da izvesti tudi ceneje, kot pa z najdražjimi napravami tega sveta, s kolektivizacijo stroškov ipd. Ko nekateri tam vse sorte delajo, da ja ne bi naredili ničesar. Namreč tudi to drži. Empirika ni enosmeren proces, na čemer pa s tem smešenjem vztrajaš. Saj tudi mi bi se za denar, ki ga pokurijo, izvozijo za svoje 'znanstvene' ekspedicije ipd. lahko dobro živeli. Pa ne. Delamo za tistem, ki za druge ne naredijo ničesar. Okolje uničujemo z vsakim dnem, namesto da bi stanje z vsakim dnem izboljševali, da bi bilo primerno tako za turiste kot za ostalo ..."

Hmmm...res težko repliciram na ta tvoj komentar. :-) Pravim ravno obratno, kot pa si me razumel: ravno o znanju govorim, da je še kako potrebno, in ena izmed poti do znanja je tudi empirija.
Vongobongo
# 10.04.2017 ob 09:37
tuintam

" Kaj hočeš reči? Da znanost je tudi internet?"

Kaj mislis kako smo prsli do interneta? A se je kr pojavil iz nic?
mb128
# 09.04.2017 ob 18:10
tuintam
Ogni se me lepo te prosim! Veš nisem doma v raznoraznih socioloških eskapadah tako to ti.
gozdar1
# 09.04.2017 ob 17:48
Artoum
Nekateri ste zanimivi znanosti verjamete samo kar vam ustreza. Verjetno ljudje ki so načrtovali polet na luno pa vseeno nekaj vedo o sevalnih pasovih. Vsekakor več kot povprečen teoretik zarot, ki nekako sveto verjame v obstoj teh pasov ne pa tudi v misije na luno.
Vongobongo
# 09.04.2017 ob 15:48
vinklj.kugla

Zakaj je nemogoce? Kako si prsu do tega?
Vongobongo
# 09.04.2017 ob 12:04
Tuintam

" Ne pa vojsko in znanost, ki se potrjuje v uspešnosti črpanja iz priračuina. "

Medtem ko pises po internetu ;) Bravo ;)
el CARTEL
# 08.04.2017 ob 19:22
podpiram,
dokler se ne pozabi, da po mednarodnem (vesoljskem) pravu nobena države ne sme imeti v lasti mesec ali dele meseca.

torej podpiram, če bo koristilo človeštvu.
stomic
# 08.04.2017 ob 18:25
Ramus
Eppur si muove...
Sheppard22
# 08.04.2017 ob 18:07
To je pa lepo videti, da se premikajo v to smer :) Problem bo pa kot vedno $$$$$
pjandura
# 11.04.2017 ob 20:27
Rusi so že izstrelili Zbornayo Komando gor.
Ceshoot
# 11.04.2017 ob 08:02
Ker odrasli si za ta denar in renome organizacije zelimo kvalitetne videoposnetke Zemlje iz vesolja ter ostalih bliznjih teles, predvsem pa transparentnost ter odgovore na premnoga vprasanja glede tematike same.

Vam zarotnikom, ki ste prepričani, da so vesoljske agencije delo samega satana, noben odgovor ni nikoli zadosti. HD live video feed zemlje iz vesolja očitno ni dovolj kvaliteten video posnetek? XD
u qratz
# 10.04.2017 ob 12:39
prestar sem,da bi tole bral..
Vongobongo
# 10.04.2017 ob 09:39
tuintam

Jz razlike ne poznam med znanostjo in znanostjo. Tko da nam razlozi, al si samo malo u prazno nakladal in neves razlozit tega , kar trdis?
DrMinistr
# 10.04.2017 ob 07:19
Ena izmed Nasinih študij pravi, da bi zgolj misija na Mars brez vmesnih postojank stala sto milijard.

Torej 1/6 letnega vojaškega proračuna ZDA, oz, če projekt raztegnemo na dokaj realnih 15 let, je to samo 7 milijard/leto, kar pomeni, da bi morali Ameri za samo malo več kot 1% znižati vojaški proračun v naslednjih 15 letih.
Torej finančno gledano nikakor ni nemogoče, samo malo, ampak res čisto malo volje je potrebne.
generusus
# 08.04.2017 ob 19:54
mb128

"Ne ne generusus, narobe si me razumel. V mislih imam coilgun. Ravno danes sem ga videl na Discovery Science in se navdušil! Zaenkrat je "samo" problem v tem kako bi to preživela oprema da o človeku niti ne govorim. Če nam to uspe gorivo odpade za zmeraj vsaj kar se tiče poletov v orbito!"

OK. Mimogrede, spore, ki jih izstreli neka posebna vrsta gob, ki rastejo na konjskih iztrebkih, pospešijo do okoli 20.000 (dvajset tisoč!) g, po nekaterih drugih podatkih pa še bistveno več.

Vir:
https://www.youtube.com/watch?v=T8OAmcUn
m4g
KovacevaKobila
# 08.04.2017 ob 19:36
podpiram,
dokler se ne pozabi, da po mednarodnem (vesoljskem) pravu nobena države ne sme imeti v lasti mesec ali dele meseca.

torej podpiram, če bo koristilo človeštvu
.

Se strinjam. Osebno pa bi si želel, da bi se omenjeno pravo apliciralo tudi na Zemlji, ne le na luni in Marsu ... in da bi si tudi na Zemlji prizadevali ravnati v korist celotnega človeštva.
Olorin
# 08.04.2017 ob 18:09
"saj bomo na koncu menda tako in tako padli v črno luknjo,..."

Zanima me, iz katere interpretacije Biblije izhaja ta trditev, ker naceloma ne verjames v hokus-pokus sodobne znanosti.
Nozniprst
# 12.04.2017 ob 20:40
To je brezvezno zapravljanje denarja.

Nikamor ne bodo šli, nikoli.
Ceshoot
# 11.04.2017 ob 11:04
mb128:
Definicija, ki sem jo zasledil je, da je metamaterjal umetna snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnostmi. Kako sploh pridemo do umetne snovi?

Metamateriali izražajo lastnosti, ki jih naravne snovi ne morejo izražati, zato so umetne snovi. Do njih prideš pač z neko nano-tehnološko modifikacijo - tehniko, ki materialu spremeni ali določi neko določeno nano-strukturo njegovih atomov, mislim, da gre za vrsto litografije in podobnih tehnik. Ti materiali nato reagirajo drugače od naravnih elementov, recimo na EM valovanje (svetlobo) ali pa tudi zvok. Vem, da obstajajo recimo težnje za izdelavo "plašča nevidnosti", kjer se svetloba od materiala ne odbija, ampak material svetlobo preusmeri za sebe v isti smeri, kar pomeni, da predmet postane neviden.
mb128
# 11.04.2017 ob 09:39
Pozdravljen Ceshoot.
Kaj so to metamaterjali? Definicija, ki sem jo zasledil je, da je metamaterjal umetna snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnostmi. Sedaj me pa nekaj zanima. Kako sploh pridemo do umetne snovi?
Vongobongo
# 10.04.2017 ob 11:24
tuintam

Jz nisem noben razsodnik niti velik fizik, kaj sele da bi te rad udusil. Spet si veliko govoril in malo povedal. Povedal nisi cisto nic novega, niti se nisi dotaknil nobenega tabuja znanosti. Nakladas o znanosti in znanosti , a neves razloziti razlike. V prejsnem zapisu si omenil Z. Sitchina, a mu verjames kar je povedal ? Ali nisi nikoli zares raziskoval kako je falil cisto vse? Govoris da sm jaz divji in vsiljiv, a ti nakladas nesmisle pod znanstvenim clankom , kot po tekocem traku. Exaybachay je pravo ime zate ;p
Vongobongo
# 10.04.2017 ob 09:32
tuintam

Ce te prav razumem , pravis da ima ZDA vojska predsednika pod kontrolo in mu ne dovoli jemanja kesa? Al sam neves da je kako vlogo ima ZDA predsednik v njihovi vojski?
Vongobongo
# 10.04.2017 ob 09:29
artoum

Se Van Allen se nebi z tabo strinjal. Mal vec si preberi , kajj je rekel ;)
alcatraz
# 10.04.2017 ob 08:58
Prej ali slej nas bo zradiral kak komet ali kakšna druga globalna katastrofa.

Zradiral se bo človek sam s svojo bolno in pohlepno betico!
mb128
# 09.04.2017 ob 18:32
generusus
Hvala!
mb128
# 09.04.2017 ob 17:45
In veselje se je začelo. Kako tipično!
Partizan Miha
# 08.04.2017 ob 20:55
Da bi se!.....pisuka!
nejcandrej
# 08.04.2017 ob 19:56
generusus
Saj vem, da so Rusi postavljali mejnike, zato me pa zanima kako jim gre sedaj.
vranek
# 07.10.2017 ob 17:02
Tuintam, daj vzemi tableto. S to drzavo in upravljalci tezis pod clanki o Magni o misici in o Marsu.
Isto sr nje limas po vsako temo. Pejd po pomoc!
Ceshoot
# 11.04.2017 ob 18:15
mb128:
A bi mi znal povedati kaj več tudi glede tega?

Težko, ker to ni ravno moje področje in tudi s časom sem na tesnem na žalost. Morda kdaj drugič. Lp
mb128
# 11.04.2017 ob 15:52
Ceshoot
Hvala za odgovor. Dodal bi samo še nekaj. Očitno lahko pridemo do nevidnosti na dva načina. Prvi je vsaj zaenkrat še teoretičen in se tiče metamaterjalov. Kolikor sem gledal dr. Kaku bi takšno oblačilo, če bi hoteli skriti človeka, moralo biti večslojno kajti svetloba ima različne valovne dolžine in en metamaterjal blokira samo eno valovno dolžino. To kar me je presenetilo pa je to da bi tak človek, ki bi ga tako zakrili moral nositi posebna očala ker bi v nasprotnem primeru oslepel za vedno. A bi mi znal kaj več povedati glede tega Ceshoot? Mimogrede, presneti slovenski kabelski operaterji še vedno ni podnapisov tako da je čisto možno da sem kaj narobe razumel.
Naj nadaljujem. Drugi način nevidnosti je, tako mu pravim vsaj jaz, on/off nevidnost. Tukaj močno dvomim da gre za metamaterjale ker, vsaj po moje, te ne moreš vključiti oz. izključiti kot si želiš. Videl sem kako je izginil tank in se nato zopet pojavil. Naj tukaj zapišem dvoje. Tank se ni premikal in kolikor so rekli glede tega tipa nevidnosti ta deluje samo če na predmet gledaš pod kotom 90°. A bi mi znal povedati kaj več tudi glede tega?
Hvala in lp.
Kazalo