Bodo nova pravila o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije oživila investicije v sončne elektrarne?

Zaradi sončne elektrarne ob pokojnino

Več kot 20 tisoč evrov je Zvone Kobentar leta 2013 investiral v izgradnjo lastne male sončne elektrarne. Načrt je bil jasen: proizvesti čim več električne energije za potrebe gospodinjstva in ob tem po možnosti še kaj malega zaslužiti.

Primer Zvoneta Kobentarja, ki mu je država zaradi proizvodnje električne energije z lastno sončno elektrarno vzela pokojnino, še zdaleč ni osamljen. Podobno izkušnjo je namreč doživelo kar nekaj posameznikov, ki jim je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočil, da do pokojnine niso več upravičeni, saj kot proizvajalci električne energije opravljajo pridobitno gospodarsko dejavnost. Z decembra lani sprejeto Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije naj bi se tudi na tem področju začeli boljši časi.

Skoraj tri leta je trajalo, da je z nekoliko več optimizma v prihodnost začel gledati tudi Zvone Kobentar. Zaplet s pokojnino ni bil edini, ki mu je v poplavi uredb, predpisov in pravilnikov, ki urejajo področje samooskrbe z električno energijo, grenil življenje. Po odvzemu pokojnine je namreč popoldansko dejavnost odprl njegov sin, a so stroški t.i. popoldanskega s.p.-ja skoraj dvakrat presegli prihodke od prodaje električne energije. "Povprečen mesečni prihodek je bil 35 evrov, od tega je 30 evrov predstavljala pomoč države za obratovanje preko Borzena, pet evrov pa smo dobili za prodano električno energijo," pripoveduje Kobentar. Zaradi vsega naštetega se je odločil, da električne energije ne bo več prodajal. A ker se je v skladu s pravili, ki so veljala do konca minulega leta, količina proizvedene in porabljene električne energije obračunavala sproti, je v električno omrežje brezplačno podaril več kot polovico vse proizvedene energije. Te je bilo na letni ravni 6.000 kWh, mesečno v povprečju 500 kWh. »Od teh 500 povprečnih mesečnih kilovatov jih naše gospodinjstvo porabi 220, 280 pa jih oddamo v sistem, čeprav je naša poraba bistveno višja, saj imamo lastno toplotno črpalko.« Čeprav Kobentar letno proizvede 6.000 kWh električne energije, poraba pa znaša 14.000 kWh, je je moral namesto logičnih 8.000 dokupiti več kot 12.000 kWh.

Uredba o samooskrbi z električno energijo odpravlja anomalije

Po (pre)dolgem čakanju je sredijanuarja v veljavo naposled le stopila Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki to področje v ključnih točkah bistveno bolje ureja. Med drugim sprejetje pomeni konec plačevanja različnih prispevkov in odvzemanja pokojnin, po besedah Marka Topiča z Elektrotehniške fakultete v Ljubljani gre za korak v pravo smer. "Uredba prihaja v pravem času, saj je sistem zagotovljenih odkupnih cen za sončne elektrarne in ostale elektrarne iz obnovljivih virov ugasnil, z njim pa je skoraj povsem zamrla tudi gradnja novih sončnih elektrarn." Bistvena novost nove uredbe je ta, da bodo lastnikom naprav za samooskrbo porabo električne energije obračunali ob zaključku koledarskega leta in ne več sproti, pojasnjuje Alenka Domjan z Agencije za energijo. "Prednost končnih odjemalcev, ki bodo vključeni v samooskrbo, je ravno ta, da se jim na letnem nivoju poračunat prevzeta količina električne energije iz omrežja in oddana količina električne energije v omrežje." Gre za t.i. net metering, ki prinaša bolj pravičen obračun, saj je količina električne energije, proizvedene v sončnih elektrarnah v poletnih mesecih, očitno višja od zimske proizvodnje, zato obračunsko obdobje v skladu z novo uredbo zajema celotno koledarsko leto.

Golob: Čez nekaj let bo vsako gospodinjstvo imelo lasten sončni panel

Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije naj bi ljudi ponovno spodbudila k investicijam v sončne elektrarne. Po besedah Roberta Goloba, direktorja podjetja Gen-i, kjer so nedavno razpisali celo poziv za sofinanciranje izgradnje sočnih elektrarn, na katerega se je prijavilo več kot 200 interesentov, je samooskrba jasen trend tako rekoč po vsem svetu. "Verjamem, da se nam bo čez 10 let zdelo popolnoma samoumevno, da bo vsak izmed nas na balkonu imel vsaj en majhen sončni panel, s katerim bo proizvajal svojo elektriko." Na Elesu pa ob tem opozarjajo še na drugi vidik samooskrbe, ki lastnike malih sončnih elektrarn med drugim oprošča plačila omrežnine, ta pa na položnici za električno energijo predstavlja dobršen del zneska. "Brez projekcij, kaj net metering prinaša v bodoče, se bojimo, da se bomo čez nekaj let spraševali, kje dobiti sredstva za financiranje net meteringa, podobno torej, kot se je zgodilo s subvencijami sončnih elektrarn v preteklosti," opozarja Darko Kramar.

Komu in kdaj se investicija v lastno sočno elektrarno izplača? Je na tem področju še vedno preveč birokratskih ovir, zaradi katerih se ljudje ne odločajo za tovrstne projekte? Ali bo država v bodoče našla nepovratna sredstva za sofinanciranje proizvodnje zelene električne energije? Odgovori na ta in druga vprašanja v oddaji Posebna ponudba v soboto, 26. marca, ob 17:20 na 1. programu TV Slovenija.

Spremljajte nas tudi na in !

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 4

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor
Zadnja oddaja
Arhiv oddaj
NE PREZRITE
Več
  • Kako bo ukrep Banke Slovenije vplival na trg nepremičnin?

  • Intervju z direktorico Združenja bank Slovenije

  • Nova pravila pri najemanju potrošniških posojil

  • Odziv stroke na omejevanje zadolževanja

  • Kako ukrep BS vpliva na kreditno sposobnost družin?

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!

Twitter