"Treniram po občutku, ne prepogosto, morda vsak tretji dan, skozi celo leto. Tudi pozimi se ne zapustim," pravi Jožica Rogelj. Foto: Radio Slovenija

Resno se je začela s tekom ukvarjati po upokojitvi, pri 58 letih, saj med službo ni bilo časa. Že od nekdaj rada hodi v hribe, zato tudi pri teku ni razmišljala, da česa ne bi zmogla. Za gibanje hladno vreme ni ovira. Ko se je pojavila priložnost za tekmovanje v teku, se je prijavila in šla. Tudi prvega gorskega maratona se je udeležila zelo samozavestno in niti ni razmišljala, da ga ne bi zmogla preteči.

Pri tem ji je zagotovo pomagala tudi redna hoje v hribe, kjer si zaradi razgibanega terena nabira kondicijo tudi za maratone. "Treniram po občutku, ne prepogosto, morda vsak tretji dan, skozi celo leto. Tudi pozimi se ne zapustim. Takrat imam rada tekaške smuči, če so pogoji za to. Za pripravo na daljša tekmovanja grem teč tudi na Gorjance. Po navadi grem pred maratonom tudi v hribe, da se izboljša krvna slika. V hrib je treba znati hitro hoditi, saj navkreber ne morem teči. Navzdol se pa spustim in nihče ne sme biti pred mano, da vidim tudi malo naprej, in grem malo po zraku malo po tleh," je s smehom povedala Rogljeva v radijski oddaji Storž.

Najraje teče po gozdnih in poljskih poteh. Gorskega maratona se rada udeležuje, saj proga ne poteka po asfaltu, ki se mu raje izogne. Tudi za treninge išče poljske in gozdne poti, kjer je mehka podlaga. In nikoli nima pri sebi merilnih pripomočkov ali inštrumentov. »Vedno poslušam svoje telo, kar je najboljše,« pravi.

Letos je pretekla že Istrski maraton, preizkusila pa se je že tudi v tujini, in sicer v Atenah, Švici, Italiji. "Pomembno je, da se vedno giblješ, čeprav nisi zmeraj pri volji, in pomemben je način prehranjevanja. Pri nas damo velik pomen na zdrav način življenja, kupujemo bioprehrano, imamo svoj vrt, v najemu imam tudi njivo. Kadar je slabo vreme, ni samo tek, ampak se je treba tudi drugače razmigati. Sicer pa nikoli ne rečem, da grem na trening, ampak malo poteč, da ne pozabim, kako se teče," pravi Rogljeva, ki so ji tekmovanja v izziv.

Ne udeležuje se jih samo zaradi tega, da priteče do cilja, ampak se vedno maksimalno potrudi in da vse od sebe.

Pomembno se je potruditi
"Pred leti sem se udeležila 75 km dolgega maratona iz Celja v Logarsko dolino. Po različnih etapah so me spremljale tri kolegice in tudi tam sem dala vse od sebe ter prišla z nasmehom v cilj. Zanj sem potrebovala 8 ur in 39 minut ter nekaj sekund." Rogljeva si beleži vse ture v gore in udeležbo na tekmovanjih.

Pravi, da je to za obdobje, ko se ne bo mogla več aktivno udeleževati tekmovanj, bo pa lahko brala doživetja in jih podoživljala. Za letos ima še kar nekaj ciljev pred sabo, saj se želi udeležiti tekem dolenjskega maratona, oditi v zahodne Julijce in preteči ljubljanski maraton.

"Starejšim želim sporočiti, naj ne tarnajo toliko in samo pričakujejo, da bomo od družbe nekaj dobili. Vsak mora zase aktivno nekaj narediti, ne biti vase zaprt, ampak iti v naravo, ker v njej črpamo energijo tudi ob slabem vremenu."

Z gostjo se je v oddaji Storž pogovarjala Jana Bajželj. Oddajo lahko poslušate na spodnji povezavi.