Janez Šturm, eden od ambasadorjev programa, poudarja, da je to zahrbtna bolezen, ki lahko doleti vsakogar, predvsem pa je težave v tem, ker dolgo časa ne povzroča nobenih simptomov. Foto: MMC RTV SLO
Janez Šturm, eden od ambasadorjev programa, poudarja, da je to zahrbtna bolezen, ki lahko doleti vsakogar, predvsem pa je težave v tem, ker dolgo časa ne povzroča nobenih simptomov. Foto: MMC RTV SLO

V tujini je odzivnost v program zelo različna: v Angliji je približno takšna kot pri nas, najvišja pa je na Finskem, kjer imajo veliko zaupanje v državo in vse, kar se dogaja: od programa za diabetes.

Jožica Maučec Zakotnik
Kot pojasnjuje vodja programa Jožica Maučec Zakotnik, je rak debelega črevesja in danke potuhnjena bolezen, ki se lahko razvija od 6 do 8 let in ne daje nobenih simptomov, dokler ni razširjen. Ko pa se pojavijo simptomi, bolečine, je to pogosto zato, ker ga takrat že težko obvladamo. Foto: MMC RTV SLO
Tisti, ki reče, da se ne boji zdravnika, laže, pravi Jože Režek. A kot pravi, kolonoskopija res ni najbolj prijetna, "ampak tistih 20 minut pa tudi hitro mine. Če pa slučajno kaj pokažejo testi, bomo hvaležni tistim, ki nam bodo lahko pomagali." Foto: MMC RTV SLO

Vaše zdravje je v vaših rokah, zato rečem vsakemu, ki ga srečam, pa da slučajno slišim, da ne želi sodelovati v programu, naj to vendarle stori. Pošlji, pa boš videl, mu pravim. Lažje boš živel, če ne bo test nič pokazal.

Jože Režek

Lastna izkušnja ga je privedla, da je začel sodelovati pri promociji v državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Kot pravi, ga vsako srečanje s človekom, ki mu pove, da je vabilo na testiranje, iz takšnega ali drugačnega razloga, vrgel v smeti, spodbudi k temu, da ga skuša pregovoriti. "Po navadi potem hitro prizna, da testerja ni vrgel v koš, ampak da jih ni odposlal, ker se boji izvidov. In mu rečem: daj, pošlji. Marsikateri od teh me je potem srečal in mi pove, da test ni pokazal ničesar. Vedno pravim, krasno, kamen se je odvalil od srca," našteva izkušnje, s katerimi se je srečal kot ambasador programa. Kot je še dejal, je treba ljudem dopovedati, da je ta program ena od redkih stvari, ki jih država daje zastonj, in je zato res nerazumljivo, da v njem ne sodelujejo.

Lani presejane 56,64 odstotka vabljene populacije
Po številu novo obolelih je rak debelega črevesja in danke drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Lani je bilo v program Svit, ki ga v celoti financira ZZZS, povabljenih 253.355 ljudi, starih od 50 do 69 let, vabilo so vročili tisoč manj osebam, vzorce pa je potem vrnilo 137.801 oseba. Presejane je bilo torej 56,64 odstotka vabljene populacije, kar je pod pričakovanju strokovnjakov. Na podlagi izvidov so potem zdravniki izvedli 7.932 koloskopij in pri 159 osebah odkrili raka, 1887 oseb pa je imelo napredovali adenom, kar pomeni večje tveganje za nastanek raka.

V šestih letih bolezen odkrili pri več kot 1800 testirancih
"Program Svit je eden od najboljših programov, ki smo jih dobili v zadnjem desetletju, eden izmed najuspešnejših, ki lahko izboljša javno zdravje Slovencev in tudi eden najkakovostnejših programov,"
pravi vodja Svita Jožica Maučec Zakotnik. Lani decembra so končali 3. krog presejanja, torej šest let izvajanja programa in v tem času odkrili več kot 1800 rakov in več kot 15.000 predrakavih sprememb.

Presejalnega testa se udeleži več žensk kot moških
Analiza odzivnosti kaže, da je bila najvišja odzivnost vabljenih v program v Novi Gorici z okolico (64,31), najmanj pa v koprski zdravstveni regiji (55,55 odstotka). Razlike pri odzivnosti so tudi med spoloma. "Moški pri tem raku potegnejo kratko: pri njih je več raka kot pri ženskah," pojasnjuje Jožica Maučec Zakotnik in opozarja, da se moški zelo slabo odzivajo na vabila. V povprečju se jih v program vključi približno 10 odstotkov manj kot žensk, in ta razlika je približno takšna v vseh okoljih: tam, kjer je odzivnost najvišja, in tam, kjer je najnižja.

Rak debelega črevesja in danke je potuhnjena bolezen, ki se lahko razvija od šest do osem let in ne daje nobenih simptomov, dokler ni razširjen. Ko pa daje znake, je to zato, ker je že tako razširjen, da ga težko obvladamo, poudarja strokovnjakinja. "Vsak presejalni krog traja dve leti, zdaj smo torej začeli 4. presejalni krog. Morali bi se testirati vsaki dve leti ne vsak tretji krog, kajti ravno to redno testiranje nam omogoča, da ujamemo krvavitev polipa ali raka."

Pred Svitom so zdravniki odkrili le med 12 in 14 odstotki zgodaj odkritih raka, s programom pa se je ta odstotek povečal za petkrat. Torej zdravniki zdaj več kot 70 odstotkov raka debelega črevesja in danke odkrijejo v zgodnji fazi, ko rak še ni prestopil kritične meje in je zdravljenje zelo uspešno. "Zakaj lahko Svit pripomore k zmanjšanju številu novonastalih rakov? Zato, ker v programu ne odkrivamo samo zgodnjih rakov, ampak odkrivamo tudi predrakave spremembe, napredovale adenome, iz katerih se večina rakov odkrije," poudarja Jožica Maučec Zakotnik.

Širitev programa na 74 let
Pomembna novost letos je širitev programa. Do zdaj je bila v Svit vključena populacija med 50. in 69. letom, zdaj pa se zgornja meja viša na 74 let, kar je v skladu z evropskimi smernicami. Stroški programa se bodo s širitvijo programa na letni ravni zvišali z zdajšnjih pet na šest milijonov. Kot poudarja Maučec Zakotnika, pa ima uspešno izvajanje programa zelo velike pozitivne učinke na zdravstveno blagajno. "Učinki programa in posledično čisto drugačni algoritmi zdravljenja,- nista potrebni kemoterapija, obsevanje - in izračuni so pokazali, da že po manj kot petih letih izvajanja programa na letni ravni prihranimo več kot 15 milijonov evrov neto, torej da je v izračun že všteta tudi cena zdravljenja. Ta prihranek se bo povečal."

Ob tem pa pravi, da si prizadevajo za večjo odzivnost. "60-odstotna odzivnost, ki jo dosegamo v zadnjem krogu, je močno izboljšanje v primerjavi s prvim krogom, torej šest let nazaj, ko smo imeli samo 36-odstotno odzivnosti," pravi strokovnjakinja in ob tem dodaja, da si prizadevajo, da bi se zmanjšalo število tistih, ki najprej pristanejo na sodelovanje, potem pa ne vrnejo testerjev. "S tem nismo najbolj zadovoljni, želimo, da bi se odzvalo vsaj 70 odstotkov povabljenih, ker bi lahko tako na leto ohranili približno 200 življenj in preprečili 300 rakov, da se razvijejo."

Ljudje se ne odzovejo v program, ker jih je strah
Da bi odkrili, zakaj ljudje ne sodelujejo v programu, so konec lanskega in v začetku letošnjega leta izvedli terensko raziskavo. "Največ se jih ne odzove, ker se bojijo, da bi bila bolezen odkrita. Bojijo se koloskopije, bojijo se bolečine," navaja izsledke in dodaja, da si želijo razbiti tabu in dopovedati javnosti, da je Svit pravzaprav program za zdrave ljudi. "Redno testiranje vsake dve leti omogoča zdravemu človeku, da odkrijemo tisto, kar je lahko odkrito pravočasno, bodisi da je to napredoval adenom, predrakava sprememba ali rak, ki je v večini primerov odkrit zgodaj. Ta strah in čakanje, saj mi nič ni, da pride pravzaprav do simptomov oziroma znakov bolezni, je nesmiselno. Ta tabu je treba razbiti."

Pomembno vlogo ima osebni zdravnik
Približno tak delež, kot jih je strah, pravi, da nimajo časa, da bi odgovorili na vabilo oziroma se testirali, veliko ljudi pa pravi tudi, da bi odzvali v program, če bi jim osebni zdravnik svetoval, naj se odzovejo. "Menimo, da je tukaj osebnega zdravnika izredno pomembna. Ljudje še vedno, čeprav ne zaupajo v zdravstvo kot sistem, zaupajo osebnemu zdravniku. In ta spodbuda osebnega zdravnika, da ga osebni zdravnik pokliče, če se oseba ne odzove in ga spodbudi, da naredi ta korak, je ključnega pomena," pravi Maučec Zakotnikova. Vsake štiri mesece osebnim zdravnikom pošljejo obvestilo o neodzivnikih in jih prosijo, da spodbudijo svoje paciente k udeležbi. Ob tem dodaja, da tistim, ki ne morejo sami opraviti postopka odvzema blata, pri tem pomaga patronažna sestra.

Pomembno vlogo pri razbijanju tabujev igrajo tudi ambasadorji, saj ljudi veliko bolj spodbudijo osebne zgodbe ljudi, ki so že šle čez to zgodbo. "Zato si želimo čim več ambasadorjev, ki skozi svoje pozitivne zgodbe lahko prepričajo omahljivce, ki jih je strah, ali pa tiste, ki jim ni mar za svoje zdravje, da se vključijo v program. Zgodbe so zanimivejše kot številke. "

Zgodba Janeza Šturma
"Meni so raka odkrili leta 2010. Bil sem zdrav, nisem ne pil ne kadil, življenje sem imel urejeno, nisem nobenih težav, ne s prebavo ne z ničimer. Dobil sem vabilo, ki je dolgo ležalo na mizi, in ko sem bil enkrat doma, sem se odločil. Zdravnik mi je potem pokazal izvid, na katerem je bil jasno viden rak," svojo zgodbo začenja še en ambasador Janez Šturm, ki je širši javnosti znan kot eden od udeležencev v enem od prvih resničnostnih šovov. Raka so mu odkrili v prvi fazi in ga takoj operirali. "Potem sem normalno živel naprej, še naprej se zdravo prehranjujem, malo manj sem se s telesnimi dejavnostmi ukvarjal. Skratka, brez programa Svit me danes ne bi bilo tukaj. Zdaj mineva pet let, nimam nobenih težav." Kot je dodal, so mu pozneje odkrili še dva manjša polipa, ki k sreči nista bila nevarna.

Njegove izkušnje z ljudmi kažejo, da se največ ljudi ne odziva na vabilo, ker jim je nerodno, zato skuša z deljenjem svoje zgodbe spodbuditi druge, da premagajo sram in oddajo vzorce. "Ko si oddal vzorce, si že skoraj vse naredil. Se pravi: ozaveščenost je na prvem mestu. Ne sme ti biti nerodno, da se pobrigaš za svoje zdravje."

V tujini je odzivnost v program zelo različna: v Angliji je približno takšna kot pri nas, najvišja pa je na Finskem, kjer imajo veliko zaupanje v državo in vse, kar se dogaja: od programa za diabetes.

Jožica Maučec Zakotnik

Vaše zdravje je v vaših rokah, zato rečem vsakemu, ki ga srečam, pa da slučajno slišim, da ne želi sodelovati v programu, naj to vendarle stori. Pošlji, pa boš videl, mu pravim. Lažje boš živel, če ne bo test nič pokazal.

Jože Režek