Miha Debevec in Tomaž Rožanec, ki nastopata pod imenom Duo harmonik. Foto: Miha Debevec osebni arhiv
Miha Debevec in Tomaž Rožanec, ki nastopata pod imenom Duo harmonik. Foto: Miha Debevec osebni arhiv
MIha Debevec
Miha igra harmoniko že od mladih nog. Njegov inštrument je posebej prirejen za različne glasbene žanre in vsebuje 10 dodatnih basov. Foto: Miha Debevec osebni arhiv
Spopad harmonik
Spopad harmonik je učbenik za ljubitelje igranja harmonike. Vsebuje notne zapise za skladbe z zgoščenk "Spopad harmonik" in "Izrazi harmonik". Foto: Miha Debevec osebni arhiv
Miha Debevec in Tomaž Rožanec
Miha pravi, da je igranje na harmoniko način življenja. Foto: Miha Debevec osebni arhiv
Spopad harmonik
Miha je povedal, da veliko vadi, svoje pa naredi tudi kilometrina, kar pomeni, da za izpiljenost določene skladbe porabi manj časa kot npr. v začetnih letih igranja. Foto: Miha Debevec osebni arhiv
Spopad harmonik
Notna zbirka Spopad harmonik je nastajala dve leti. Foto: Miha Debevec osebni arhiv

Skupaj s Tomažem Rožancem sta izdala notni zapis, s katerim želita približati igranje harmonike vsem ljubiteljem tega instrumenta.

Miha Debevec ima za seboj že pester nabor posnetih pesmi, kaset in zgoščenk, ki so v večini izšle pod okriljem ZKP RTV Slovenija (Prvak harmonikar, Mladi virtuozi, Diatonična harmonika, Spopad harmonik, Izrazi harmonik). V zadnjih letih Miha nastopa skupaj s harmonikarjem Tomažem Rožancem pod imenom Duo harmonik. Veliko nastopata po Sloveniji in tujini, Miha pa harmoniko tudi poučuje na eni od slovenskih glasbenih šol. Rad eksperimentira z različnimi glasbenimi žanri, kot so etnoglasba, klasična glasba, pop, tudi rock in metal.


Mihu smo zastavili nekaj vprašanj, zato vabljeni k branju intervjuja.

Veliko je že bilo povedanega na to temo, pa vendarle: harmonika ni nujno povezana le z narodno-zabavno glasbo. Vi in Tomaž Rožanec, s katerim nastopate kot duo, ste lep dokaz za to. Kako ste sploh dobili idejo za kombinacijo harmonike in npr. etno glasbene zvrsti?
S Tomažem se že vrsto let trudiva, da na harmoniko izvajava najrazličnejše glasbene zvrsti in dokaževa, da ta inštrument, to še posebej velja za diatonično harmoniko, ni samo domena ljudske in narodno-zabavne glasbe. Izvajava vse od rocka, popa, klasike in etnoglasbe z različnih koncev sveta. Seveda pa spoštujeva tudi kakovostno ljudsko in narodno-zabavno glasbo. Ideja, da se s tem ukvarjava, je prišla iz čisto preprostega razloga, in sicer, oba rada poslušava različne glasbene žanre, predvsem pa sva ljubitelja rockovske glasbe.

Kako dolgo je nastajala notna zbirka Spopad harmonik in kako je potekala izbira, katere pesmi uvrstiti vanjo in katere ne?
Notna zbirka Spopad harmonik je nastajala skoraj dve leti, saj gre za precej zahteven in obsežen repertoar, ki sva ga morala s Tomažem v notno obliko zapisati sama, pozneje pa nama je vse skupaj pomagal urediti in oblikovati tudi izvrsten glasbenik Peter Urek. Kriterij za izbor skladb je bil predvsem zanimivost samih skladb, zato sva izbrala predvsem uspešnice z najinih zgoščenk Spopad harmonik in Izrazi harmonik. Res pa je, da nekaterih skladb, zaradi nezmožnosti pridobitve dovoljenj za objavo, nisva mogla umestiti v zbirko. Vseeno je v njej veliko privlačnih skladb vseh mogočih glasbenih zvrsti, od tanga, roka, etnoglasbe, pa vse tja do klasike.

Kakšne zvrsti prevladujejo?
Kot rečeno, prevladujejo predvsem popularne, etno in klasične skladbe v najinih priredbah, med njimi pa je tudi Venček slovenskih ljudskih pesmi. V zbirki je tako trinajst skladb, obsega pa skoraj 140 strani notnega gradiva.

Nekdo, ki pozna nekaj osnov igranja harmonike, bi lahko s pomočjo teh notnih zapisov osvojil tekoče igranje?
To je odvisno od več dejavnikov, saj je program dokaj zahteven. Tisti, ki so glasbeno bolj nadarjeni, si bodo, seveda ob določenem glasbenem predznanju, lahko pomagali sami, za druge pa bi priporočal sodelovanje z glasbenim mentorjem. Tudi sicer je notna zbirka namenjena glasbenim šolam vseh stopenj ter vsem zainteresiranim harmonikarjem.

Veliko nastopate tudi po tujini. Kako je vaš glasbeni slog sprejet drugod?
Da, precej sem nastopal v tujini in odzivi so bili odlični. Precej repertoarja, ki ga izvajava z duom, je tudi sicer širše prepoznaven, tako da je ljudem v tujini zanimivo slišati, ko ta program izvajava na sebi lasten način. Pri ustvarjanju poskušava biti čim bolj izvirna in ustvariti neki lasten prepoznaven slog.

Kakšno izkušnjo pa imate z igranjem različnih glasbenih zvrsti na harmoniko v Sloveniji? Kakšni so odzivi?
Večino nastopov z duom sva imela v Sloveniji in moram reči, da sva vse do danes dobivala več kot odlične odzive. Veliko ljudi je v tem, kar počneva, prepoznalo nekaj drugačnega, še ne slišanega v tej kombinaciji dveh različnih harmonik.

Kakšni nastopi so vam najljubši - koncerti v velikih dvoranah, morda raje v manjših, praznovanja, nastopi ob kulturnih praznikih, zabavne prireditve ...?
Res veliko nastopam, zadnje leto še posebej veliko v glasbeno-gledališki uspešnici Slovenska muska od a do ž, z Ladom Bizovičarjem, v produkciji Špasteatra. Stvar je res zanimiva in je imela v dobrem letu že več kot 200 ponovitev. V duo zasedbi, skupaj s Tomažem Rožancem, tudi veliko nastopava, včasih pa nastopam tudi sam. Najpogosteje na raznih protokolarnih dogodkih, odprtjih, kongresih itd., včasih, toda redko, pa priredimo tudi kakšen samostojen dogodek v obliki koncerta.

Nekdo, ki je vešč igranja narodno-zabavnih pesmi, ima pri prehodu na igranje drugih glasbeni zvrsti prednost ali gre za povsem drugačen slog igranja, pri katerem predznanje ni tako pomembno?
Gre predvsem za miselni preskok v smislu, da si želiš igranja nečesa drugačnega, seveda pa je, vsaj na diatonični harmoniki, izjemno težko izvajati žanrsko raznolike skladbe, saj je to v osnovi ljudsko glasbilo, ki je namenjeno preprosti ljudski in narodno-zabavni glasbi. Vsak odmik od tega je zelo zahteven in zahteva poglobljen študij in tehnično nadgrajen inštrument. Sam imam inovativno harmoniko z desetimi dodanimi basi, kar mi omogoča, da lahko izvajam tudi zahtevnejše glasbene vsebine.

Kaj menite, je harmonika inštrument, ki je bolj priljubljen pri mlajši ali starejši populaciji?
Harmonika je v Sloveniji neverjetno popularen inštrument. Po nekaterih podatkih imamo največ harmonikarjev na svetu na število prebivalcev. Glasbilo je priljubljeno pri vseh generacijah, očitno smo Slovenci ta inštrument vzeli za svojega, z njim se nadvse radi poistovetimo in smo precej prepoznavni tudi zunaj naših meja.

Vi ne samo da veliko nastopate in poučujete igranje harmonike, temveč ste se udeležili tudi številnih glasbenih tekmovanj v različnih državah. Kako potekajo takšna tekmovanja? Kaj je merilo, ki loči dobrega harmonikarja od povprečnega?
Tekmoval sem zelo dolgo nazaj, zdaj bo od tega že dvajset let. Na tekmovanjih prevladuje zelo močna mednarodna konkurenca, upoštevajo pa se vse poglavitne glasbene prvine. Za vrhunskost je potreben tako talent, kot seveda tudi ogromno dela. Komisija zelo dobro loči med tem, kaj je vrhunsko in kaj povprečno. Kot rečeno, konkurenca je izredno velika in precej je odličnih harmonikarjev.

Seveda ne mine noben nastop ali snemanje pesmi brez veliko vaje. Koliko vadite vi, preden znate določeno pesem tekoče odigrati?
To je tako rekoč način življenja. Poleg tega, da moraš vzdrževati "kondicijo" za virtuoznost, je treba ves čas delati še kakšne nove stvari in biti ustvarjalen. Vrhunsko igranje je posledica dolgoletnih vaj in prizadevnega dela, izkušnje pa potem pripomorejo k temu, da pozneje za izpiljenost neke določene skladbe porabiš manj časa kot bi sicer.

Skladbam, ki jih izvaja Miha Debevec samostojno ali skupaj s Tomažem Rožancem, lahko prisluhnete s klikom na to spletno stran.