Lada Zei: Glasno branje pozitivno vpliva na preprečevanje demence
Glasno branje za starejše je vse bolj priljubljeno v svetu, pri nas pa so z njim že pred leti začeli v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Znova je zaživelo pod vodstvom upokojene novinarke Lade Zei.
Glasno branje za starejše v Vodnikovi domačiji
Objavljeno: 2. maj 2018 ob 19:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

Glasno branje za starejše je vse bolj priljubljeno v svetu, pri nas pa so z njim že pred leti začeli v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Foto: Bojana Lekše
       Medicinske raziskave potrjujejo, da glasno branje - enako kot petje - pozitivno vpliva na preprečevanje demence in kakovostnejše ter daljše življenje. Intenzivna uporaba glasilk za petje, branje in govorjenje prekrvavi ter krepi možgansko skorjo.       
V ljubljanski sekciji je približno 30 članic, njihova povprečna starost je 78 let, veliko jih šteje že nad 80. Foto: Bojana Lekše

Glasno branje za starejše je vse bolj priljubljeno v svetu, pri nas pa so z njim že pred leti začeli v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Znova je zaživelo pod vodstvom upokojene novinarke Lade Zei. Tako se starejši vsak prvi četrtek v mesecu ob 10. uri zberejo v Vodnikovi domačiji in glasno berejo različne literarne zvrsti (prozo, poezijo in dramatiko). Poleg spoznavanja literature je pomembno tudi druženje ter klepet o prebrani vsebini, ki jo vsak lahko razume in si jo razlaga na svoj način.

Z upokojeno novinarko Lado Zei, predsednico ljubljanske sekcije Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije, smo se pogovarjali o tem, kako je ideja o glasnem branju v Vodnikovi domačiji zaživela. V ljubljanski sekciji je približno 30 članic, njihova povprečna starost je 78 let, veliko jih šteje že nad 80. Lada Zei pravi, da je pri njih vedno veselo in niti ni pomembno število navzočih, ampak pozitivno vzdušje, ki ga posamezniki širijo med seboj.

Zametki ideje o glasnem branju so nastali ob lanski predstavitvi knjige Lepota let: Manifest proti starizmu ameriške avtorice Ashton Applewhite, ki ruši tabuje o staranju in se zavzema za boj proti diskriminaciji starejših. "Njen partner, Bob Stein, ustanovitelj inštituta za razvoj knjige, ve, da znajo skoraj vsi brati, a je branje, žal, osamitvena dejavnost, če si s knjigo sam doma. Enako osamljeno je branje s pomočjo e-bralnikov, dobrim pripomočkom za starejše. Bob Stein je prišel na idejo, da bi to osamljeno dejavnost obrnili v klubih glasnega branja. Manjša skupina ljudi bere in se ob knjigi druži." Klubov glasnega branja je vse več, Ljubljana se je letos pridružila 176 državam.

"Medicinske raziskave potrjujejo, da glasno branje - enako kot petje - pozitivno vpliva na preprečevanje demence in kakovostnejše ter daljše življenje. Intenzivna uporaba glasilk za petje, branje in govorjenje prekrvavi in krepi možgansko skorjo," pojasnjuje Lada Zei. Starejšim, ki živijo sami, pogosto manjkajo sogovorniki, zato je cilj glasnega branja, da ljudje uporabijo glasilke, spregovorijo in slišijo svoj glas. Trenutno je v Vodnikovi domačiji približno 12 bralk in bralcev, večina upokojenih pedagoginj, seveda pa so vedno dobrodošli vsi, ki pridejo, še dodaja.

Tina Popovič, vodja inštituta Divja misel, idejna avtorica projektov Knjižnica pod krošnjami in programska vodja Vodnikove domačije, je povedala, da že dalj časa in v okviru različnih projektov, tudi ob zbiranju spominov o življenju v Ljubljani nekoč, spoznavajo starejše in njihove potrebe. Popovičeva pravi, da je "ob vzpostavljanju programov treba za izvedbo najti dobre mentorje, zato so se na domačiji nadvse razveselili sodelovanja z Lado Zei, ki je izjemna ženska in sogovornica ter idealna organizatorka glasnih branj za starejše, ki so lepo sprejeta med udeleženci četrtkovih srečanj".

V četrtek, 3. maja, ob 10. uri bodo srečanje posvetili branju nagrajenega slovenskega epa pesnika Borisa A. Novaka z naslovom Vrata nepovrata in pesmi Milana Jesiha iz knjige Maršal. Za konec bo članica Marica Androjna prebrala eno izmed svojih pesmi.

Bojana Lekše
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj