Zakonca Štremfelj s svojo fotografijo izpred mogočne stene najvišjega vrha na svetu. Foto: BoBo
Zakonca Štremfelj s svojo fotografijo izpred mogočne stene najvišjega vrha na svetu. Foto: BoBo

Andrej Štremfelj se je v zgodovino slovenskega alpinizma z zlatimi črkami zapisal že leta 1979, z zgodovinskim vzponom na vrh Everesta po zahodnem grebenu, ko sta z Nejcem Zaplotnikom 13. maja na vrhu sveta stala kot prva Slovenca. Enajst let pozneje je znova pisal zgodovino na najvišjem vrhu sveta, ko sta se nanj povzpela z ženo Marijo in tako postala prvi zakonski par, ki je osvojil vrh. Marija Štremfelj je na Mount Everest stopila kot 13. ženska v zgodovini in kot tretja Evropejka in kot do zdaj edina Slovenka.

Knjižni spomin na izjemni dosežek

Okrogli obletnici vzpona je posvečena tudi knjiga Objem na vrhu sveta, ki je izšla v teh dneh, nastala pa je v obdobju karantene. V njej zakonca opisujeta pot na vrh sveta, s katero sta se zapisala v svetovno, ne le slovensko alpinistično zgodovino, občutki, ki jih prinašajo osvojeni vrhovi, pa tudi občutki, kadar ni vse tako, kot je bilo sprva načrtovano, piše na spletni strani Planinske zveze Slovenije.

Sorodna novica Mojster Štremfelj: "Hribi postajajo nižji, smeri lažje, toda izzivi ostajajo"

"Piševa o istih stvareh, a vsak z malce drugačnim pogledom. Manj je faktografskega pisanja, več je osebnih občutij. Ker sem bil takrat vodja odprave, seveda več razmišljam o tem, na kaj vse mora paziti človek v takem položaju," je o knjigi povedal Andrej. Knjigo sta pisala vsak posebej, a sledi sosledju dogodkov. "Nič se nisva pogovarjala o tem, kako bo kdo pisal, temveč samo, kako si bodo sledila poglavja. Pisanja sva se lotila neodvisno. Vsak je po svoje doživel neko obdobje odprave. Ko sva končakla poglavje, sva ga drug drugemu prebrala. Seveda je moj pogled pogosto drugačen od Andrejevega, a podatki ostajajo enaki," je dodala Marija.

Pomembno obletnico na takšen ali drugačen način zaznamujeta vsako leto. "7. oktobra se vedno spomnim. Če se le da, greva vsaj na večerjo ali proslavimo drugače, če je mogoče, tudi v širšem družinskem krogu. To je bila prelomnica za naše življenje, čeprav to ni bil najtežji vzpon, je bil pa zagotovo najvišji. V najino življenje je pač prinesel neko dinamiko, ki je prej nisva imela," je v pogovoru za Radio Slovenija razkrila Marija (pogovoru lahko prisluhnete na koncu prispevka).

Ko sta šla na Everest, odprava je trajala tri mesece, sta bila starejša otroka, Katarina in Anže, stara 7 in 10 let, mlajša Neža se je rodila 8 let po dogodku. "Spomnim se, da mi je bilo najtežje iti od doma. Ampak dejstvo je, da sta otroka ostala v hiši, kjer je bilo vsaj 20 ljudi, ker sta dejansko ostala pri moji mami, sestri in bratih, kjer smo živeli. Življenje je teklo naprej, nista se nikamor selila," je v radijskem pogovoru pojasnila Marija Štremfelj. "Vsak s svojega vidika, pa vendar skupaj, pripovedujeta zgodbo o doživljanju poti na vrh, o ljubezni do alpinizma in o medsebojni ljubezni. O pogledu na življenje, ki presega le materialno. Dajeta vpogled v košček življenja dveh, ki sta se objela na vrhu sveta, nama in pozneje tudi sestri Neži pa s svojo zgodbo dala bogato življenjsko popotnico. S knjigo, ki jo držite v rokah, nekaj tega delita tudi z vami," sta ob knjigi zapisala njuna starejša otroka Katarina in Anže.

V knjigi rekordov za leto 2020 sta zapisana tudi zakonca Štremfelj kot prvi zakonski par v zgodovini. Oba sta se zapisala pedagoškemu poklicu, Marija kot profesorica biologije, Andrej je profesor telesne vzgoje. Foto: BoBo
V knjigi rekordov za leto 2020 sta zapisana tudi zakonca Štremfelj kot prvi zakonski par v zgodovini. Oba sta se zapisala pedagoškemu poklicu, Marija kot profesorica biologije, Andrej je profesor telesne vzgoje. Foto: BoBo

Na vprašanje, ali je drugače, če plezaš v navezi z žensko, je Štremfelj odgovoril, da ne vidi posebne razlike. "Prav tako je treba plezati, isto nositi s seboj. Edina razlika je bila, da sva takrat plezala po normalni smeri iz Nepala, ki je bistveno lažja."

Sorodna novica Ženske v Himalaji: Osvajanje vrhov je pomenilo tudi kljubovanje predsodkom

Kot je ob lanski projekciji dokumentarnega filma Ženske v Himalaji, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija, dejala Marija Štremfelj, se je alpinizem v 40 letih, odkar je sama njegov del, zelo spremenil. "Takrat je bila odprava resna zadeva, organizacijski zalogaj. Danes gredo tja samostojne naveze, kakšni nosači! To krajšanje odprav pa je lahko tudi v korist, kajti majhne, gibljive naveze so zato lahko tudi uspešnejše," meni Štremfljeva. Marija je bila tudi prva Slovenka na osemtisočaku, leta 1986 je osvojila 8051 metrov visoki Broad Peak.

Njuno življenje je še vedno tesno povezano z gorami, saj delata kot gorska vodnika. "Izzivov je vedno dovolj, čeprav kljub vsemu hribi postajajo nižji in smeri lažje," je leta 2017 ob prejemu nagrade PZS-ja za življenjsko delo dejal Štremfelj, ki je prejel tudi zlati cepin za življenjsko nagrado, najvišje mednarodno priznanje za alpinistične dosežke.

Marija in Andrej Štremfelj