Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Vatikanu so na predvečer pogreba papeža Frančiška zapečatili krsto in za javnost zaprli vrata bazilike svetega Petra, kjer se je predtem v treh dneh 250.000 vernikov poklonilo pokojnemu voditelju Cerkve.
Frančišek ni obiskal Slovenije kot papež, je pa bil na slovenskem ozemlju v 70. letih prejšnjega stoletja, takrat še kot jezuitski duhovnik, ko je obiskal ljubljanske lazariste in Franca Rodeta ter spoznal družino Golar v Virmašah pri Škofji Loki.
V baziliki svetega Petra v Vatikanu so se verniki začeli poslavljati od papeža Frančiška, ki je v 89. letu starosti umrl na velikonočni ponedeljek. Pred baziliko se vijejo dolge vrste vernikov, zaradi česar bi lahko čas odprtja bazilike podaljšali.
Pogreb papeža Frančiška bo v soboto ob 10. uri, je potrdil Vatikan. Že v sredo bodo krsto prepeljali v baziliko sv. Petra, kjer se bodo lahko do pogrebnih slovesnosti od njega poslavljali verniki.
Po smrti papeža Frančiška se vrstijo izrazi sožalja. Med številnimi drugimi evropskimi in svetovnimi voditelji se je papežu z zapisom že poklonila predsednica Evropske komisije, poklon pa mu izrekajo tudi v Beli hiši in Kremlju.
Papež Jorge Mario Bergoglio je bil v marsičem prvi – prvi ameriški papež, prvi papež z južne poloble, prvi jezuit na Svetem sedežu in prvi papež v dveh tisočletjih, ki si je drznil nadeti ime po svetniku, zavetniku revnih in ubogih, sv. Frančišku Asiškem.
Znanstveniki so na planetu K2-18b, ki je od Zemlje oddaljen 124 svetlobnih let, odkrili do zdaj najmočnejše znake, da bi lahko tudi zunaj našega sončnega sistema obstajalo življenje.
Protestniki na ulicah Tbilisija vztrajajo že več kot štiri mesece, zahtevajo evropsko usmeritev države, demokracijo, pravno državo, delujoče šolstvo in zdravstvo, izpustitev političnih zapornikov.
Delovanja nekdanje Jugoslavije v Afriki se spominjamo po megalomanskih projektih, ki so jih jugoslovanska podjetja izvajala v arabskih državah na severu celine, manj znano, a vseeno pestro pa je bilo tudi gospodarsko povezovanje s podsaharsko Afriko.
Demokratski senator iz New Jerseyja Cory Booker je ponoči po 25 urah in štirih minutah končal maratonsko kritiziranje ukrepov vlade republikanskega predsednika Donalda Trumpa in pri tem postavil nov rekord z neprekinjenim govorom v zveznem senatu.
Italijanski časopis Il Foglio je sporočil, da bo prvi na svetu mesec dni izdajal prilogo, ki jo bo v celoti ustvarila umetna inteligenca. Vodstvo medija pojasnjuje, da je to eksperiment za "oživitev novinarstva, ne za njegovo uničenje".
Grenlandija – najredkeje poseljena dežela na svetu – je tako rekoč termometer podnebnih sprememb. Zaradi taljenja arktičnega ledu pa postaja tudi termometer mednarodnih interesov.
Japonski telovadec Akinori Nakajama, ki je osvojil šest zlatih olimpijskih medalj in dal svoje ime prvini na krogih, ki jo še vedno izvajajo vrhunski tekmovalci, je umrl v starosti 82 let.
Ameriška astronavta Sunita Williams in Barry Wilmore se bosta po več kot devetih mesecih bivanja na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) v torek zvečer vrnila na Zemljo, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa.
V Beogradu je potekal veliki študentski protest "15. za 15". Po ocenah organizatorjev se ga je udeležilo več kot pol milijona ljudi, po oceni oblasti okoli 110.000 ljudi. Zvečer so se razmere zaostrile. Predsednik Vučić: Mi nismo niti gumijevke dvignili.
"Trenutno najpomembnejši dejavnik v kanadski politiki ne živi v državi. Ker je to Donald Trump," je vpliv predsednika ZDA na razmere v Kanadi opisal neki analitik. V Kanadi je na pohodu protitrumpovsko razpoloženje, ki je premešalo tudi strankarske karte.
Ameriško podjetje SpaceX je osmič izstrelilo raketo Starship. Tako kot zadnjič ji je spet uspelo ujeti stopnjo Super Heavy, kar je izjemen dosežek, stopnja Starship pa je spet odpovedala.
Britanski premier Keir Starmer je v Londonu gostil neformalno srečanje evropskih voditeljev, na katerem so se dogovorili o okrepitvi obrambe Evrope. Napovedal je tudi mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva krepitev financiranja vojne.
Na nemških parlamentarnih volitvah so slavili konservativci, s čimer bo njihov vodja Friedrich Merz postal naslednji kancler. Drugo mesto je zasedla skrajno desna Alternativa za Nemčijo, s katero pa so preostale stranke zavrnile sodelovanje.
Med 13. in 15. februarjem 1945 so britanske in ameriške zračne sile silovito bombardirale Dresden. V štirih napadih so bombniki odvrgli več kot 3900 ton bomb, umrlo je okoli 25.000 ljudi, večina žrtev je bila žensk, otrok in starejših.
Neveljaven email naslov