Mestna občina Koper ima okoli 53.500 ljudi, kar jo uvršča na četrto mesto v državi. Foto: Radio Capodistria/Jaka Ivančič
Mestna občina Koper ima okoli 53.500 ljudi, kar jo uvršča na četrto mesto v državi. Foto: Radio Capodistria/Jaka Ivančič

Za župansko mesto Kopra se bo na lokalnih volitvah potegovalo šest kandidatov, med njimi je ena ženska. Za vnovičen mandat v Kopru kandidira trenutni župan Aleš Bržan, ki je na zadnjih lokalnih volitvah v drugem krogu z le 17 glasovi prednosti premagal dolgoletnega župana Borisa Popoviča. Poleg njegove liste 46-letnega Bržana za župana predlaga tudi Gibanje Svoboda, ob tem pa ga podpira še stranka Oljka. Vnovič se v boj za mandat s podporo stranke Koper je naš podaja tudi 60-letni Popovič, ki je koprsko občino vodil 16 let.

Za župana Kopra kandidira tudi Peter Bolčič, nekdanji tesni Popovičev sodelavec. 53-letni Bolčič je od leta 2006 član koprskega mestnega sveta, med letoma 2014 in 2018, v zadnjem županskem mandatu Popoviča, pa je bil tudi poklicni podžupan, a je malo pred iztekom mandata odstopil. Januarja 2019 je skupaj s še petimi svetniki izstopil tudi iz stranke Koper je naš. Na volitve se tokrat podaja pod okriljem stranke Zaupanje, ki je nastala iz kluba nepovezanih koprskih občinskih svetnikov.

Sorodna novica Kandidati za župana Kopra predstavili svoje poglede na reševanje najbolj perečih izzivov v občini

Poleg Gibanja Svoboda na lokalnih volitvah v Kopru sodelujejo še tri parlamentarne stranke. Kandidat SDS-a je predsednik lokalnega odbora stranke, nekdanji pomorščak Igor Colja. 63-letnik je v preteklosti kandidiral tudi za poslanca v državnem zboru, podobno kot Bolčič pa je tudi on v času Popovičevega županovanja en mandat opravljal naloge podžupana.

Levico v Kopru zastopa 40-letni Alan Medveš, ki je za župana kandidiral že na prejšnjih volitvah. Ukvarja z zavarovalništvom, v politiko se je vključil pred desetimi leti s stranko Zares, ko je na junijskih volitvah kandidiral v Izoli.

Kandidatka SD-ja je 69-letna profesorica psihologije in pedagogike Jadranka Šturm Kocjan, ki je bila leta 1992 na listi LDS-a izvoljena v prvi sklic slovenskega parlamenta. Politično kariero je nadaljevala v diplomatskih vodah. Opravljala je različne naloge v konzularnih in veleposlaniških predstavništvih Slovenije v Trstu, Beogradu in Bukarešti. Med letoma 2015 in 2019 je bila tudi slovenska veleposlanica v Argentini.

Kandidaturo za koprskega župana je vložil tudi Patrik Greblo (Lista Zavedno Koper), vendar je občinska volilna komisija kandidature predstavnikov stranke Zavedno Koper zavrnila, saj niso bili določeni s tajnim glasovanjem, kot zahteva zakon. Pritožbam kandidata na odločbo volilne komisije najprej ni ugodilo upravno sodišče, zato so se predstavniki Liste Zavedno Koper, ki trdijo, da v postopku potrjevanja kandidatur niso ravnali v nasprotju z zakoni, obrnili na ustavno sodišče, ki pa ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Koper v številkah

Mestna občina Koper je po površini sedma največja v državi, v njej pa prebiva okoli 53.500 ljudi, kar jo uvršča na četrto mesto. Povprečna starost prebivalca je 44 let.

Koprska občina je za dobro polovico gosteje naseljena od slovenskega povprečja, na kvadratnem kilometru živi 176 ljudi.

Povprečno neto plača je leta 2021 znašala 1282 evrov neto, kar je 12 evrov več od slovenskega povprečja. Koper se je s tem uvrstil na 21. mesto.

S koeficientom razvitosti 1,11 je občina upravičena do 70-odstotnega sofinanciranja naložb iz državnega proračuna.

Je najbolj razvejana, sestavlja jo 22 krajevnih skupnosti.

Mestna občina Koper ima na 1000 prebivalcev 50 podjetij, kar je krepko nad slovenskim povprečjem, ki na 1000 prebivalcev znaša 21. Vodilni gospodarski panogi v regiji sta logistika in turizem.


Kandidate smo povprašali o njihovih prioritetah pri razvoju koprske občine. Odgovore objavljamo po vrstnem redu, kakršen bo na volilnem lističu:

Kje kot županski kandidat največjega obmorskega mesta vidite glavne neizkoriščene potenciale, ki bi prispevali predvsem k razvoju in dvigu bivanjskega standarda občank in občanov Kopra?

Alan Medveš (Levica): Nujno je treba oskrbeti vasi, ki še nimajo urejene kanalizacije in vodovoda. Kar se tiče prometa, imamo neizkoriščene pomorske poti ter povezavo s potniškimi ladjami med istrskimi mesti. Ob tem je treba okrepiti in fleksibilno domisliti vse oblike javnega prevoza. Okrepiti je treba tudi manjše trgovske enote v središču, da ne bo za vsako malenkost treba v gigantske trgovske centre in posledično ne bo nujen prevoz do tja, ter najemnikom znižati najemnine.

Peter Bolčič (Zaupanje): Zavzemali se bomo za subvencije za prenovo fasad in streh v mestnem jedru in gradnjo modernega večnamenskega centra, ki bo o namenjen večjim prireditvam, kot so koncerti in sejmi, in tudi zabavi za mlade. Dokončali bomo gradnjo manjkajočega kanalizacijskega omrežja v koprski občini, saj je trenutno na javno kanalizacijsko omrežje priključenih le 71,4 odstotka prebivalcev. V sklopu nove celostne prometne politike bomo zgradili dvoetažno, vkopano garažno hišo ob tržnici.

Jadranka Šturm Kocjan (SD): Glavni izzivi naslednjih nekaj let so povezani z zagotovitvijo stabilnega vodnega vira, dobrih, urejenih in dostopnih javnih storitev (infrastruktura, mobilnost, promet, zdravstvo, čistoča ...) in urejenih javnih in zelenih površin. Zniževati je treba škodljive vplive Luke Koper. Med prioritete pospešitev uvrščam še pospešitev postopkov sprejemanja Občinskega prostorskega načrta, ki bo vključeval ideje in želje občanov. Več avtonomije pri načrtovanju, odločanju in financiranju bom dala krajevnim skupnostim.

Igor Colja (SDS): Potencial vidim v obvezni širitvi industrijske cone na Bivju, ki bi odprla dodatne prostorske možnosti za podjetnike. Smisel vidim v gradnji dodatne dvoetažne garažne hiše za tržnico, obenem pa bi tisti, ki so v mestnem jedru zaposleni, morali imeti možnost nakupa parkirnega abonmaja pod enakimi pogoji kot prebivalci mestnega jedra. Povečal bi število t. i. kurjerc, ki bi povezovale parkirna mesta s centrom. Poleg naštetega se zavzemam za dodatno subvencioniranje vrtcev, ki nimajo popoldanskega varstva, na tak način pa bi razbremenili tiste starše, ki delajo tudi popoldne.

Boris Popovič (Koper je naš): Izkoristiti je treba vse danosti in primerjalne prednosti, ki jih Mestna občina Koper ima, in ne smemo se bati napredka, razvoja in drznejših vizij, saj si le na ta način lahko zagotovimo boljši standard in posledično tudi življenje nasploh.

Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana in Gibanje Svoboda): V Koper je nujno takoj pripeljati dovolj pitne vode in ga razbremeniti pritiska tranzitnega in tovornega prometa. To bomo dosegli z gradnjo dveh novih mestnih vpadnic, hitre ceste med Koprom in Dragonjo ter z dokončanjem drugega tira. Zagotoviti si moramo tudi višjo stopnjo prehrambne in energetske samooskrbe, in sicer z aktiviranjem neobdelanih kmetijskih površin in zagotovitvijo namakanja iz Vanganelskega jezera ter z gradnjo sončnih elektrarn. Projekti so pripravljeni.


 Na širšem koprskem območju je povprečna cena rabljenega stanovanja 3700 evrov za kvadratni meter, kar je nekaj manj kot v Ljubljani, kjer je treba odšteti 4000 evrov, in krepko nad slovenskim povprečjem, ki je 2350 evrov na kvadratni meter. Foto: Visit Koper/Jaka Ivančič
Na širšem koprskem območju je povprečna cena rabljenega stanovanja 3700 evrov za kvadratni meter, kar je nekaj manj kot v Ljubljani, kjer je treba odšteti 4000 evrov, in krepko nad slovenskim povprečjem, ki je 2350 evrov na kvadratni meter. Foto: Visit Koper/Jaka Ivančič

Podobno kot druga slovenska mesta tudi Koper pesti stanovanjska problematika. Kako bi se lotili reševanja problematike in zagotovili, da bi do stanovanj prišli predvsem občani?

Alan Medveš (Levica): Reševanja stanovanjske problematike bi se lotil z gradnjo sosesk za občane po vzdržnih cenah, s pregledom sklada obstoječih občinskih stanovanj oz. stavb ter z daptacijo in namembnostjo za mlade družine.

Peter Bolčič (Zaupanje): Občinski stanovanjski sklad bo nadaljeval gradnjo neprofitnih stanovanj, za kar bo občina zagotovila primerna zemljišča. V sklopu novega Občinskega prostorskega načrta bomo poiskali primerne lokacije tudi v večjih primestnih naseljih, kjer so na voljo objekti javne rabe, kamor bi lahko umestili manjše večstanovanjske objekte.

Jadranka Šturm Kocjan (SD): Povečali bomo ponudbo stavbnih zemljišč z možnostjo gradnje zasebnih investitorjev, tako da dajo prednost domačinom. Zgradili bomo vsaj 100 neprofitnih najemnih stanovanj za občane. Uvedla bom pilotni projekt stanovanjske soseske, ki bo imela nizek vodni odtis in kjer prebivalci lahko uporabljajo skupne prostore za druženje, kuhinjo in vrt, kar spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in pomoč.

Igor Colja (SDS): Težave bi se lotil tako, da bi z javno zasebnim partnerstvom zgradil javno-najemna stanovanja, ki bi bila že v štartu in pogodbah klasificirana le in zgolj za domačine, predvsem pa za mlade družine. Ob tem bi občina lahko pomagala tako, da bi subvencionirala del stroška najemnin, seveda pa tudi znižala ceno stavbnih zemljišč za investitorje omenjenih stanovanj.

Boris Popovič (Koper je naš): Stanovanja, ki se pravkar gradijo nad Dolinsko cesto, bomo prekvalificirali spet v neprofitna najemniška stanovanja in jih v celoti namenili našim občankam in občanom. Preostalih 400 stanovanj, ki jih MOK potrebuje za popolno rešitev stanovanjskih težav, bomo zgradili ob trgovini Hofer pod Dolinsko cesto. Vse omenjeno se bo zgodilo v tem mandatu.

Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana in Gibanje Svoboda): Stanovanjska problematika v Kopru ni podobna drugim slovenskim mestom, saj naši občani na trgu nepremičnin tekmujejo z najbolj premožnimi rojaki in tujci, ki kupujejo vikende ali denar samo nalagajo v nepremičnine, ki ostanejo prazne. Pravkar sicer končujemo gradnjo soseske Nova Dolinska s 166 javnimi najemnimi stanovanji, bomo pa s tem problem le omilili. Slovenija potrebuje novo stanovanjsko politiko, ki bo ločila nepremičnino kot tržno dobrino in dom, ki je pravica.


Kandidati za župana Kopra pri razvoju turizma potencial vidijo v bogatenju kulturne ponudbe, nadaljnjem urejanju obalnega pasu in povezovanju s podeželjem. Foto: Mestna občina Koper
Kandidati za župana Kopra pri razvoju turizma potencial vidijo v bogatenju kulturne ponudbe, nadaljnjem urejanju obalnega pasu in povezovanju s podeželjem. Foto: Mestna občina Koper

Koper je tudi turistična destinacija, ki privablja domače in tuje goste. Kaj bi v primeru zmage na volitvah storili za širitev ponudbe in nadaljnji razvoj koprskega turizma?

Alan Medveš (Levica): Kot mesto z dvatisočletno zgodovino in mediteranskim duhom smo prvovrsten urbani biser. Koper naj postane destinacija za kulturni turizem. Vsebinsko je treba domisliti vsebine, ki v mesto s tako dolgo zgodovino spadajo. Le mesto, kjer živijo zadovoljni prebivalci, je lahko prijazno tudi do gostov.

Peter Bolčič (Zaupanje): Ureditev obalnega pasu od Žusterne do Izole in pomoč pri projektih za nove prenočitvene objekte v mestu in različne oblike namestitev na podeželju (butični hoteli, glamping, avtokamp, urejena parkirišča za avtodome …) Izboljšali bomo sodelovanje s ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, ponudniki gostinskih storitev in drugimi deležniki, ki delujejo na področju turizma, in izvedli projekt zunanjega športnega parka na območju Kraškega roba med Socerbom in Rakitovcem, ki bo združeval športne dejavnosti, rekreacijo, kolesarstvo, pohodništvo in aktivno preživljanje prostega časa v naravi.

Jadranka Šturm Kocjan (SD): Poleg ureditve obale proti Izoli, kulturno-zgodovinskega in športnega turizma ima velik turistični potencial podeželje, kjer je treba povezati lokalne proizvajalce in gostince. Najprej bomo urediti potrebno infrastrukturo in privabili investitorje za gradnjo manjših nastavitvenih objektov, ki bodo krepili trajnostni turizem. Zadržana sem do množičnega, enodnevnega ali nekajurnega turizma.

Igor Colja (SDS): Če želimo turizem razvijati tudi v prihodnje, je treba raven mestne čistoče vrniti v stanje, kakršno je bilo pred štirimi leti. Takrat se je ulice in mestno jedro temeljito čistilo vsako zgodnje jutro tako, da so se domačini, turisti in obiskovalci zbujali v čisto mesto brez smradu. Poudarek je treba dati tudi na promocijo Kopra v smislu prihoda križark, ki je v zadnjih letih upadel. V tem smislu vidim gradnjo vzpenjače Žusterna–Markovec kot dodatno vrednost tako za domačine kot druge. Mlade z idejami in druge bi lahko povezali s paradnima konjema naših krajev – oljkarstvo in vinarstvo – ter jim po omogočili razvoj petičnega turizma. Obvezna je tudi ureditev cestnih povezav na podeželju.

Boris Popovič (Koper je naš): Kot sem že omenili, bomo vso našo obalo preuredili v prekrasne plaže, zgradili bomo famozni stolp z navezavo na Markovec, potniški terminal ter udejanjili naš projekt Koper 365, ki bo gostil vrhunske, zanimive dogodke celo leto, kot so na primer Čudolandija, Istrski maraton, Sladka Istra, Rumena noč, Ironman, Eurofest in še veliko, veliko drugih. Ti bodo poleg vrhunske infrastrukture, ki jo bomo pospešeno razvijali, omogočili razvoj turizma z visoko dodano vrednostjo v blaginjo in veselje vseh občank in občanov Mestne občine Koper.

Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana in Gibanje Svoboda): Koper kot letovišče bomo razvijali z obnovo kopališča Žusterna in podaljšanjem obmorskega parka vse do meje z Izolo, destinacija za vse letne čase pa bomo postali s trženjem kulturne dediščine, ponudbe podeželja in razvite športne in rekreativne infrastrukture. Rekorden turistični obisk, ki smo ga dosegli, od nas terja, da omogočimo gradnjo dveh novih hotelov. Več sredstev bomo namenili tudi za organizacijo, promocijo in širitev dogodkov zunaj glavne turistične sezone.