Le vsak četrti Slovenec ima izbranega zobozdravnika v okviru javnega zdravstva. Foto: AP Foto:
Le vsak četrti Slovenec ima izbranega zobozdravnika v okviru javnega zdravstva. Foto: AP Foto:

Po novem se na primer širi pravica do povračila stroškov prehrane in nastanitve bolnikov in spremljevalcev, če so zaradi zdravljenja od doma več kot 12 ur. Zavarovanec ima pravico do prevoza z reševalnim vozilom le do najbližjega zdravnika, ne pa do vsakega, kot je veljalo doslej. Pravico do spremstva na zdravljenje v tujini bodo imeli tudi bolniki, starejši od 18 let, če bodo za to obstajali utemeljeni razlogi, spremljevalec pa bo lahko uveljavljal nadomestilo za plačo.

Zdravniki zadržani

Nekateri zdravniki, ki smo jih prosili za komentar, so do sprememb zadržani. Določene novosti iz pravil ZZZS, kot je denimo pravica do spremstva v tujini, pozdravljajo. "To dodatno pravico spremstva v tujini zelo pozdravljam, seveda tudi za tiste, ki so starejši od 18 let, ker so to lahko osebe s težavami v psihološkem razvoju ali pa gibalno zelo ovirane osebe ali pa gre za jezikovne prepreke in ne nazadnje tudi za določeno bližino, ki vemo, da pri rekovalescenci zelo pomaga," pravi dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Ena od novosti je tudi omejitev števila postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki se odslej določa le še za postopke zunajtelesne oploditve. Po veljavni medicinski doktrini se namreč najprej izvedejo postopki znotrajtelesne oploditve. "Ampak pacientke s tem nič ne zgubijo, še vedno imajo šest postopkov zunajtelesne oploditve za prvo rojstvo in nadaljnje štiri za vsako nadaljnje rojstvo," nam je povedala Eda Vrtačnik Bokal, predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo na ljubljanskem kliničnem centru. Sladkorni bolniki so po novem upravičeni do trimesečne uporabe vakuumske opornice za zdravljenje rane na stopalu, na voljo pa bodo imeli tudi sprejemnik za rezultate merjenja glukoze. Prav tako bodo do nove inzulinske črpalke upravičeni po štirih letih in ne več po osmih kot do zdaj. Namesto enih pa bodo dobili dva kosa elastičnih kompresijskih nogavic in rokavic na leto. Do zdraviliškega zdravljenja pa bodo po novem upravičeni tudi bolniki zaradi določenih vrst pljučne arterijske hipertenzije.

Specializanti odslej brez osebnih receptov

Zdravniki so tudi po uveljavitvi novih pravil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja še vedno upravičeni do 30 osebnih receptov na leto, ki bodo neobnovljivi, vendar so brez te pravice ostali zdravniki brez licence in specializanti. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so pojasnili, da bo do 30 receptov na leto za osebno rabo neobnovljivih. Uporabljali naj bi se le pri akutnih zdravstvenih stanjih in ne za dolgotrajno zdravljenje, čemur so namenjeni obnovljivi recepti. Poleg tega so na novo določili pogoje za zdravnike, ki so upravičeni do teh receptov, med njimi je licenca Zdravniške zbornice Slovenije. Okoli 3.100 zdravnikov in zobozdravnikov naj bi po navedbah zdravniške zbornice, kjer pravijo, da predlog z njimi ni bil usklajen, tako ostalo brez pravice do predpisovanja receptov za osebno rabo. "Naj dam en paradoksalen primer; kolegica, ki je v zadnjem letu specializacije pediatrije, svojemu otroku doma ne sme napisati istega recepta, ki ga bo danes v službi napisala nekemu drugemu otroku. Zanj je torej dovolj kompetentna, za svojega otroka pa ne?" se sprašuje zdravnica Nena Kopčavar Guček. Na Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da bo zaradi novih pogojev to povzročilo skoraj 100 tisoč dodatnih obravnav pri "že tako preobremenjenih zdravnikih v osnovnem zdravstvu". V začetku oktobra je sicer minister za zdravje Samo Fakin na vodstvo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije naslovil dopis, v katerem ga prosi, da ponovno preuči odločitev Upravnega odbora in Skupščine ZZZS o ukinitvi osebnega recepta za zdravnike brez licence in specializante.

Največ duhov burijo novosti v zobozdravstvu

Nekateri zobozdravniki so prepričani, da se bodo zaradi novih pravil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja še povečale čakalne vrste, posledice pa bodo čutile najranljivejše skupine brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Čakalne vrste se bodo po njihovem mnenju podaljšale kljub temu, da vsak četrti Slovenec nima izbranega zobozdravnika v javnem zdravstvu. Pravico do zobnih vsadkov bodo od oktobra prihodnjega leta imeli bolniki, ki zaradi raka potrebujejo zobne vsadke in tisti, ki jim razvojno manjka večje število zob. "Pa tudi tam, recimo pri razcepu čeljustnic, kjer ni kostnice v čeljustnici in ni mogoče protetično oskrbeti s protezo, tam se lahko vstavi implantate in protezo na implantate," pravi zobozdravnik Matjaž Gorkič, a opozarja, da so bili ti vsadki že doslej pravica pacientov, le da so bili finančno izvzeti iz programa. "Sedaj pa so dali te vsadke v program, kar je mogoče slabše zato, ker je program, vemo, financiran iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega zavarovanja. Prej je vse bilo financirano iz obveznega, tako da zdaj ranljivejše skupine, ki bodo upravičene do teh vsadkov – če ne bodo imele dodatnega zdravstvenega zavarovanja – bodo morale ta delež pokriti iz lastnega žepa." Do ortodontskega zdravljenja so po novem upravičeni tudi tisti, pri katerih je bila potreba ugotovljena šele po 16. letu starosti. Pomembna novost so tudi bele zalivke v stranskem, nevidnem delu zobovja, do katerih imajo pravico otroci do 15. leta, nosečnice in doječe matere. "V bistvu zavarovalnica določi, kateri material je nadomestek analgama; Slovenija si je izbrala kompozit, ki pa je precej drag material, lahko bi si za standard izbrala na primer glasionomer ali kaj podobnega, ki je cenejši in bi bil isto zamenljiv kot amalgam," pravi Gorkič in opozarja na paradoks: zobozdravniki bodo sami krili razliko v ceni materiala.

Kako daleč smo od brezplačnega zobozdravstva, ki je zapisano v koalicijski pogodbi zdajšnje vlade? So nova pravila obveznega zavarovanja res pisana na kožo peščici ljudi in ali ukinitev receptov za specializante res vodi v podaljševanje čakalnih vrst? Odgovore bodo iskali v oddaji Koda v torek, 6. novembra 2018, ob 17:30 na 1. programu Televizije Slovenija.