Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sotiš je ples, ki ga pod različnimi imeni poleg Prekmurja poznamo tudi v drugih delih Slovenije, a se je izvajalsko najdlje ohranil prav tam, šamarjanka pa je prekmurska različica vzhodnoštajerske mašarjanke.
Štirideset let mineva, odkar je dejavnost Galerije Murska Sobota odprla prvo razstavo. Odprtje razstavišča so proslavili s predstavitvijo del prekmurskih umetnikov, odtlej pa se je tam zvrstilo več kot 400 postavitev.
"S to razstavo hočemo pokazati, da Prekmurje niti na področju likovne umetnosti ni osamljen brod, ki brezciljno plove po zakotnih močvirjih anonimnosti in lastnega malodušja," je zapisal Robert Inhof, kustos razstave, ki gostuje v Galeriji Božidar Jakac.
Do sredine januarja so v galeriji Hegyvidék v Budimpešti na ogled dela Marike Danč-Roth, Cvetke Hojnik, Suzanne Király-Moss in Sabine Šinko. Vse štiri umetnice živijo in ustvarjajo v Lendavi.
Z letošnjim letom se izteka 100. obletnica priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Zato smo leto 2019 v Sloveniji razglasili za prekmursko leto, program praznovanja stoletnice pa naslovili Prekmurje v srcu.
Od oktobra je v murskosoboški galeriji na ogled tematska razstava Osamljenosti - Izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti. Razstava iz stalne zbirke murskosoboške galerije zajema polstoletni pregled prekmurske likovne umetnosti.
Občina Tišina je med drugim znana po mogočni gotski cerkvi Marijinega rojstva, ki so jo pred kratkim obnovili, in po Vrtu spominov in tovarištva, kjer so zasajene drevesne vrste s skoraj vsega sveta.
Tretji dan Festivala slovenskega filma je več kot upravičil visoka pričakovanja z dvema sijajnima celovečercema, ki ju poleg liričnega vzdušja povezujejo tudi prijateljstvo, ustvarjalno sodelovanje in tematski odmik od osrednje Slovenije.
Zgodovinski proces širitve protestantizma in nato rekatolizacije je v Prekmurju potekal drugače kot drugod po tedanjih slovenskih deželah in z zamikom enega stoletja.
Slovensko slovstvo v Prekmurju se začne z razmahom evangeličanstva v Prekmurju, približno stoletje pozneje kot drugod v Sloveniji.
Jubilej priključitve Prekmurja matični domovini obeležuje Radio Slovenija na programu ARS med drugim s serijo Nedotakljivi po istoimenski priredbi romana Ferija Lainščka za radio.
Marko Jesenšek raziskuje prekmurski jezik in njegov razvoj skozi čas. V oddaji Profil pa je spregovoril tudi o nekaterih drugih temah, povezanih z današnjim položajem slovenščine.
Prvi, ki je Rome v slovenskem prostoru upodobil v likovni umetnosti, je bil prekmurski akademski slikar, Ludvik Vrečič. V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled razstava njegovih del.
Na Radiu Slovenija so ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v sklopu oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi pripravili prireditev z naslovom Velika panonska muzika.
Avgusta bomo praznovali stoto obletnico Prekmurja. Kakšen je kulturni pomen tega jubileja za samo Prekmurje in kaj za širši slovenski prostor? Kako ga razumeti v kontekstu zgodovine, politike, kulture oziroma literature in umetnosti?
Prekmurščina je bila do pomladi narodov v 19. stoletju vzporedni knjižni jezik. Verjetno je ta jezikovna zgodovina podlaga samozavesti Prekmurcev, da svoj jezik in narečje "dojemajo zelo čustveno" in so ponosni, "da gučijo" v njem.
V pokrajini ob Muri že drugo desetletje potekajo intenzivna arheološka izkopavanja. Pred dnevi so strokovnjaki Pomurskega muzeja na Tišini prvič odkrili slovansko grobišče na območju Pomurja, ki ga umeščajo v obdobje med 10. in 12. stoletjem.
V Gančanih v občini Beltinci že 100 let ohranjajo stao šego postavljanja "Gančkega majoša" - mlaja, ki je vpisana tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri slovenskem kulturnem ministrstvu.
Nedeljsko bogoslužje v Odrancih sta zaznamovala 13. obletnica ustanovitve Škofije Murska Sobota in 100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Na robu prosenjakovskega gozda in vasi na meji z Madžarsko stojijo ostanki dvorca, kjer se je po prvi svetovni vojni vsaj do neke mere krojila usoda Prekmurja.
Neveljaven email naslov
