Med številnimi raziskavami, zlasti pred začetkom gradnje pomurske avtoceste, so arheologi naleteli na več pomembnih najdb. Foto: Jože Grgurič

Ob prenovi ceste na Tišini arheologi Pomurskega muzeja od srede aprila bedijo nad območjem med tamkajšnjo cerkvijo in prometnico. Nad dosedanjimi odkritji so navdušeni. "To je do zdaj prvo grobišče, ki smo ga odkrili v Prekmurju iz tega obdobja. Do zdaj smo imeli samo posamične najdbe. V grobovih smo našli ženski nakit. Tipični obročki, neke vrste uhani, ki so jih nosile ženske spete na glavi, ob glavi. Za Prekmurje je to pomembno najdišče, saj grobišča iz tega obdobja doslej še nismo odkrili. Sicer smo imeli nekaj najdb iz tega obdobja, ampak vse so bolj naključne in iz območja Veržeja in Dokležovja,'' je povedal kustos za arheologijo Pomurskega muzeja Murska Sobota Samo Sankovič.

Dodal je, da so strokovnjaki s centra za preventivno arheologijo znotraj cerkve na Tišini opravljali geofizikalne raziskave in ugotovili, da se utegne pod njo skrivati še starejša cerkev, ki morda sovpada z obdobjem, iz katerega je odkrito grobišče. Torej gre morda za še starejšo cerkev od te, ki je bila prvič omejena sredi 14. stoletja. "Glede na grobišče, ki smo ga odkrili, se je izkazalo, da je bila tišinska župnija zelo pomembna že v tistem obdobju," poudarja.

Na Tišini odkrili večje slovansko grobišče
Danes bi bili zelo zadovoljni, če bi lahko rešili vsaj vprašanje hrambe gradiva, njihov položaj opiše direktorica Metka Fujs. Foto: Jože Grgurič

Prostorske težave muzeja

Ob zadovoljstvu nad novimi odkritji in najdbami, ki jih je treba shraniti, pa so v Pomurskem muzeju tudi zaskrbljeni. Njihovi depoji so namreč že leta premajhni. "Drugo desetletje teče, odkar potekajo v naši regiji zelo intenzivna izkopavanja. Veliko se gradi, gradila se je avtocesta. Izkopavanja še vedno potekajo in še vedno prihajajo najdbe v muzej. Na tem področju je bilo veliko narejenega. Naši arheologi praktično vse objavijo. Poskušamo redno pripravljati občasne razstave. Lotili smo se tudi prenove stalne razstave, v katero želimo vključiti čim več teh novih najdb in novih spoznanj in jih vključiti v pripoved. Morda smo še pred leti razmišljali o nekem arheološkem muzeju, o neki posebni lokaciji za to najstarejšo zgodbo naše pokrajine, ampak do zdaj se nobena ideja žal ni mogla razvijati v to smer," opozarja direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs.

Danes bi bili tako že zelo zadovoljni, če bi lahko rešili vsaj vprašanje, kje primerno hraniti gradivo, ki ga ne morejo razstaviti in ga morda nikoli ne bodo mogli. Tega je zelo veliko. "Že leta 2006 smo kupili skladiščne prostore v Murski Soboti, da se v njih uredijo depoji. Ampak doslej nam to še ni uspelo. Vedra na tleh v prostorih pa so dovolj zgovorna. Kljub številnim projektom, ki smo jih pripravili, in številnim predlogom, ki jih pripravljamo, se zdi, da papirji ostajajo v predalih in da se nikamor ne premaknemo od načelnih podpor."

Foto: Jože Grgurič

Upajo, da bodo lahko vsaj stalno razstavo v murskosoboškem gradu v prihodnjih letih prenovili tako, da bodo lahko obiskovalci videli, kaj dejansko imajo in kam so namenili denar za ta izkopavanja. Najdbe s Tišine pa bodo obiskovalcem morda predstavili še letos.