Slovenski in avstrijski strokovnjaki so se s ciljem izboljšanja kakovosti vremenskih napovedi in opozoril za mejno območje združili v čezmejnem projektu Crossrisk.

Ker vremenski pojavi ne upoštevajo nacionalnih meja – napovedi in opozorila med Slovenijo in Avstrijo pa niso bila usklajena– to področje ureja projekt Crossrisk. Napovedovanje in podajanje opozoril o nevarnostih povezanih z dežjem, poplavami in snežnimi padavinami ter njihovimi čezmejnimi vplivi se ukvarja sedem inštitucij v projektu Crossrisk »Javna opozorila - zmanjšanje tveganj zaradi padavin in snežne odeje«. Po besedah sodelujočega Jerneja Burkeljce se ta prvenstveno ukvarja s padavinami in kaj se z njimi zgodi: »Sneg je lahko zelo lahek, lahko je zelo težak. Kubični meter vode tehta tono, sneg je lahko tudi pod 100 kg, lahko je težji, kar vpliva na obnašanje snega, obremenitev streh, kako se topi, kdaj se bo stopil in kdaj se bodo napolnili pritoki rek, akumulacijska jezera. Napovedovanje, merjenje, obveščanje – to vse je Crossrisk«.

Projekt vodi avstrijska vladna Agencija za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) v sodelovanju z deželnimi partnerji v avstrijski Štajerski in Koroški. Iz Slovenije sodelujejo Agencija RS za okolje (Arso), Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ter Inštitut za medijske komunikacije s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki skrbi za obveščanje in izobraževanje.

Triletni projekt Crossrisk so sicer začeli izvajati leta 2018, trenutno je na polovici. »Upamo, da bo prva beta verzija čezmejnega plazovnega projekta konec te zime, v pripravi so učbeniki, video posnetki. Narejeni so bili regijski klimatološki scenariji, prav tako so bolj ali manj končani logaritmi za preverjanje njihovih izračunov«, še dodaja Burkeljca.

Projekt, vreden 1,5 milijona evrov, se bo končal leta 2021, sofinancirata ga Evropska unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar