Z interakcijo zgodovinske in kulturne dediščine kranjske čebele in visokotehnoloških inovativnih rešitev bo Slovenija še bolj utrdila svojo vodilno vlogo na področju čebelarstva na svetu, ne zgolj v evropskem prostoru.
Hiša kranjske čebele – središče inovativnih tehnologij ApiLab se nahaja v nekdanji šoli v Višnji gori v občini Ivančna Gorica, ki jo bodo obnovili prav za ta namen. S projektom za katerega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj dva milijona evrov občina uresničuje več ciljev: "Poleg tega, da se ohranja kulturna dediščina in sanira objekt, se hkrati oživlja tudi mestni trg in središče mesteca Višnja Gora in poskrbi za boljšo povezavo z lokalnimi prebivalci. Ena izmed vsebin v tej stavbi pa je tudi tista, ki potem nosi ime celega objekta, tj. Hiša kranjske čebele,'' pove podžupan Tomaž Smole.
Po Smoletovih besedah se bodo v hiši, ki je predvidena za otvoritev septembra, združevale različne inovativne vsebine: "Predvsem bi lahko izpostavili interaktivno razstavo posvečeno kranjski sivki, v spodnjem delu bo tudi turistično-informacijski center, in tudi druge vsebine povezane s projektom Emo Underground, kjer se bo virtualno predstavil grad Podsmreka. Za goste bo na voljo tudi osvežitev v kavarni – medarni, na vrhu pa so predvidene kapacitete v obliki satovja, kjer bodo gostje lahko bivali in se počutili kot čebele.''
Podžupan Smole ob tem poudari, da bo naložba pripomogla tudi k razvoju podjetništva: "Ko smo načrtovali, kako s tem projektom pomagati slovenskemu čebelarstvu, zlasti, kar se tiče osveščanja in ozaveščanja, so nam čebelarji zaupali, da se srečujejo s povsem podjetniškimi težavami, zaradi česar smo razmišljali tudi o tem, kako jih podjetniško opolnomočiti. Ko smo te reči predstavili tudi podjetnikom iz drugih sfer, so nas ti opozorili, da tudi sami pogrešajo podporo in pomoč pri temu, kar je potem pripeljalo do nastanka ApiLaba.''
Poleg osnovnega namena projekta, ki v ospredje postavlja ozaveščanje o pomenu čebel za življenje človeka, je tudi opolnomočenje malih in srednjih podjetij, vključno s tistimi, ki se ukvarjajo s čebelarstvom, pojasnjuje Smole: "Glavni partner je Čebelarska Zveza Slovenije, kjer bi rad izpostavil predsednika Boštjana Noča, ki sodeluje zelo tvorno, tako z idejami kot z energijo in predlogi, in na različne načine pomaga pri uresničevanju tega projekta. Poleg lokalnih čebelarjev so tukaj še Zavod Prijetno domače, ki je predviden za upravljalca tega objekta, ko bo investicija zaključena, in pa drugi najeti zunanji izvajalci z različnih področij, ki bodo izvedli vse, kar je potrebno, da bo ta hiša potem dejansko tudi zaživela.''
Na spletni strani občine Ivančna Gorica je zapisano, da projekt Hiša kranjske čebele – središče inovativnih tehnologij ApiLab presega občinske in državne meje, zaradi česar bo imel projekt pomembno dodano vrednost. Podžupan Tomaž Smole ob tem zaključi, da je bil projekt zamišljen kot poklon kranjski sivki, ki je druga najbolj razširjena čebela na svetu. Hkrati doda, da je hiša zamišljena kot prostor, ki bo privabljal predvsem številne mlade iz Evrope in sveta, zaradi česar bo vključena tudi v program Čebelarske akademije, ki je predviden v tem objektu: "Gre predvsem za povpraševanje s strani drugih držav pri dobivanju znanja, izobraževanja in delavnic, že septembra tako dobimo prve goste iz bližnjih držav. Na tak način bomo s tem delovanjem presegle tudi meje naše države, zaradi česar se bo Slovenija tudi bolj potrdila kot eden izmed vodij na področju čebelarstva v svetu, kar je že nakazala s prvim Svetovnim dnem čebel in drugimi projekti, ki jih uspešno vodi Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z državo, tokrat pa se priključuje tudi Občina Ivančna Gorica.''
Nedavno je bil na ogledu projekta v starem mestnem jedru Višnje Gore minister Zvonko Černač, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, ki je dejal, da je zelo pomembno, da so evropska sredstva namenjena konkretnim projektom, zlasti takšnim, ki predstavljajo dodano vrednost tako za ljudi kot za gospodarstvo in celotno skupnost. Pri tem je izpostavil tudi pomen uporabe sredstev, ki so nam na voljo do leta 2030 za izhod iz krize po pandemiji.
Lidija Petković, Radio Slovenia International; Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
