Večina rib, ki jih pojemo, prihaja iz držav v razvoju, a živalsko vrsto na teh območjih ogrožajo prekomeren in nezakonit ribolov ter podnebne spremembe. Svetovni sklad za naravo - WWF je zato povezal 17 držav v projekt – Fish Forward, da bi evropski trg in svetovni ribolov obrnili bolj v smeri trajnostnega razvoja.

Vsak od nas poje v povprečju 20 kilogramov rib na leto – skoraj dvakrat toliko kot pred pol stoletja. Po navedbah WWF-a je Evropska unija največje tržišče in uvoznik ribiških proizvodov. Da bi zadostili potrebam potrošnikov pa jih uvažaj o iz držav, ki niso države članice. Evropski potrošniki, podjetja in institucije lahko zato pripomorejo k spremembam na globalni ravni, kar so sodelujoče partnerice minula leta ozaveščale v sklopu projekta Fish Forward, razlaga Katarina Trstenjak, predstavnica WWF v Sloveniji: »Gre za prvi projekt v tem prostoru, ki govori o ribiških proizvodih. Projekt daje razmislek v prostor od kod prihaja naša hrana, torej ribiški proizvodi, ker niso vsi lokalnega izvora. Projekt združuje zapleteno tematiko, ki pokriva prekomeren ribolov, podnebne spremembe, ki se bodo odražale v oceanih in žensk v ribištvu. Ribištvo namreč ni samo moški posel. Kljub ključni vlogi in vključenosti v delo so ženske pogosto prezrte, saj jih je veliko nekvalificiranih, slabo plačanih, na slabih delovnih mestih in položajih. Kar 90 odstotkov zaposlenih v predelavi morske hrane so ženske, ki predstavljajo okrog 20 odstotkov zaposlenih v ribištvu.«

V panevropskem projektu, ki se bo končal letos, sodeluje 17 partneric, ki so skupaj nagovarjale posameznike, podjetja in odločevalce. »Dosežek je, da smo v sklopu projekta dosegli 82 milijonov potrošnikov, 8,2 milijona jih je spremenilo svoje navade. Ponosni smo, da se je vključilo kar 24 partnerskih podjetij, šest jih je podpisalo sporazum. Veliko smo delali z odločevalci, pripravili smo dokumente o ribiški politiki, izobraževali proizvajalce iz držav v razvoju, nudili smo jim konzultacije in jih usmerjali k proizvodnji trajnostnih ribiških proizvodov.«

Po oceni predstavnice WWF Adria so slovenski potrošniki ozaveščeni, a meni: »Razumevanje ribiških proizvodov je zahtevnejše. Produkti so uvoženi, podatki, ki morajo biti po zakonodaji obvezno pripisani na produktu (kot sta način ribolovnega orodja, ribolovno območje) pa zahtevni in zahtevajo oseben angažma potrošnika. Zato smo v sklopu projekta izdelali praktično knjižico in spletno stran, da je potrošniku lažje pri izbiri trajnostnih ribiških proizvodov.« Nakup osliča je na primer priporočen, če prihaja iz severnega Atlantika, ima MSC certifikat in meri v dolžino vsaj 30 centimetrov. Nakup orade, če je ekološko vzgojena ali ulovljena z nastavljenimi, in ne z vlečnimi mrežami. Sardina se je denimo v zgodovino vpisala kot prva riba, ki so jo kdaj konzervirali. Svežo lahko kupujete celo leto, razen v decembru in januarju, ko se drsti. Če jih kupujete v konzervi, se prepričajte, da ima znak MSC.

Na potek projekta, sofinanciranega od Evropske unije, je precej vplivala zdravstvena kriza. Ker ozaveščevalnih dogodkov niso mogli izvesti v živo, so težke teme za komunikacijo predstavili prek več monologov. Besedila so pripravile tri hrvaške avtorice na podlagi WWF-ovih znanstvenih dognanj in lokalnih značilnosti Jadrana, ki so jih interpretirali igralci Tina Vrbnjak, Boris Cavazza in Peter Harl. »Projekt smo se odločili popestriti z umetniško platjo, da smo zgodbe poslušalcu in potrošniku približali, da začnejo razmišljati o vseh teh temah in da naše morje ni naskočen vir dobrin,« še dodaja Trstenjakova.

Sara Zmrzlak, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar