Superračunalniki so najhitrejši in najzmogljivejši računalniki na svetu. Njihovi začetki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, v devetdesetih so se začeli pojavljati taki z več tisoč procesorji, zdaj pa je za superračunalnike norma že več deset tisoč procesorjev.
Superračunalniki so pomembni predvsem za znanost, za raziskave, saj omogočajo reševanje problemov, ki so za osebne računalnike najpogosteje prezahtevni. Zaradi njihove zmogljivosti so razvite države, tudi članice Evropske unije, v zadnjem času začele intenzivno vlagati v vse večje superračunalniške sisteme, to pa je pripeljalo tudi do nabave takega računalnika tudi v Sloveniji. In tako so ta torek, 20. aprila, na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru pripravili slovesnost ob zagonu superračunalnika Vega, za zdaj največjega superračunalnika v Sloveniji. S to pridobitvijo se je Slovenija uvrstila med svetovne velesile po računalniški moči in tako omogoča slovenskim in evropskim znanstvenikom izjemna odkritja.
Ob tej priložnosti so spregovorili: direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak, predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, izvršna podpredsednica Evropske komisije Margrethe Vestager, ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec in izvršni direktor Skupnega podjetja EuroHPC Anders Dam Jensen. Projekt, vreden 17,2 milijona evrov, sta finančno pokrila Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter z manjšim deležem skupno podjetje EuroHPC. Superračunalnike EuroHPC pa gradijo še v Bolgariji, Italiji, Luksemburgu ter na Češkem, Portugalskem in Finskem.
Ti računalniki ne bodo zavladali svetu, lahko pa nam pomagajo pri zelo zahtevnih izračunih. Superračunalniki lahko namreč take operacije opravijo v le nekaj sekundah, medtem ko bi običajni osebni prenosnik za domačo uporabo potreboval za to kar leto dni. Slovenski raziskovalci imajo tako na široko odprta vrata do novih, večjih evropskih superračunalniških zmogljivosti, ki jim bodo omogočile lažje doseganje raziskovalnih ciljev, pojasnjuje vlogo te pridobitve direktor Ízuma dr. Aleš Bošnjak.
Katja Zver, Projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
Aljaž Mejal, Nataša Rižnar
