Prihodnost danes, tako bi lahko začeli z napovedjo tokratnega prispevka Euranet Special. Rezultati dela na programu BioPharm.Si, ki je sofinanciran tudi s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji bioloških zdravil in cepiv v obliki proteinov, DNA in virusov. Gre za zelo zahtevno in v času aktualne pandemije tudi zelo pomembno znanstveno in proizvodnjo vejo v razvoju človeštva.

Program BioPharm.Si je nastal zato, da bi iz operativnega in tehničnega vidika povezal zahtevno raziskovalno delo, ki je mogoče le v tehnološko dovršenih procesih. Zaradi potrebe po izboljšanju produktivnosti, zniževanju stroškov, fleksibilnosti in tudi zaradi tehnološkega napredka, se pri proizvodnji velikih bioloških molekul počasi uveljavlja koncept kontinuirane proizvodnje. Prednosti tovrstnih sistemov so višja produktivnost in nižji stroški ter tudi enostavnejši prenos na večji proizvodni nivo. Dr. Matjaž Peterka, vodja programa BioPharm.Si, pri Zavodu Co Bik, glede ideje in namena izpostavlja, da ideja »izhaja iz potreb biofarmacevtske in biotehnološke industrije in je rezultat večletnih dogovarjanj in sodelovanja med partnerji programa. Konkretno to pomeni, če vzamemo v obzir aktualno proizvodnjo cepiv in bioloških zdravil, da je proizvodnja v celicah že po definiciji, ker gre za celice in biološke organizme, v bistvu neponovljiva. Res dobri procesi, ki nekako zmeraj proizvedejo enako zdravilo oziroma cepivo, predvsem pa enake kvalitete, so dosegljivi le v definiranih okoljih. Cilj in namen projekta BioPharm.Si pa je bil ravno izboljšati učinkovitost biotehnološke oziroma biofarmacevtske proizvodnje.«

Program BioPharm.Si je zelo obsežen, zato je bil posledično organiziran v več manjših projektov, ki so pokrivali različna področja ali kot izpostavlja dr. Matjaž Peterka »na primer, en projekt se je ukvarjal z orodji za optimizacijo celičnih linij, ki so proizvodni organizmi. Dva projekta sta se ukvarjala z razvojem metod in naprav za spremljanje bioloških procesov in za analizo bioloških zdravil. Dva projekta sta bila aktivna na področju obdelave podatkov in informacijske biofarmacevtski proizvodnji. Imamo tudi projekt na področju simulacije bioloških procesov, ki lahko bistveno skrajšajo razvojne roke. Zadnji projekt, ki pa je nekako povezoval vse te projekte, pa je pravzaprav rezultiral v postavitvi pilotnega sistema za biofarmacevtsko proizvodnjo. Prav zaradi kompleksnosti in širine smo program BioPharm.Si razdelili na posamezne projekte.«

Program BioPharm.Si se je začel v letu 2016 in je trajal do jeseni 2020 ali kot izpostavlja dr. Matjaž Peterka »s tem mislim na del, ki je vezan na financiranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Evropski sklad za regionalni razvoj. Vsega skupaj je bilo na voljo nekaj manj kot 6 milijonov evrov, sam program pa je znašal nekaj manj kot 9 milijonov evrov. Partnerji pa z razvojem vsekakor nadaljujemo tudi po koncu financiranja.«

Ker je program BioPharm.si izhajal iz potreb industrije lahko rezultati živijo naprej in se tudi dalje razvijajo znotraj partnerskih podjetij, univerz in inštitutov. Nekateri so tudi že v praktični uporabi zato načrtujejo nadaljni razvoj z lastnimi sredstvi. Glede doseženih zastavljenih ciljev pa dr. Matjaž Peterka dodaja »seveda smo zadovoljni, pravzaprav je šlo še bolje, kot smo pričakovali. Na začetku razpisa je bilo zahtevano, da načrtujemo naprej za vsa štiri leta trajanja. Bili smo previdni, ampak, ker so stvari tekle odlično smo celo presegli vse rezultate in kazalnike, ki smo si jih zastavili na začetku projekta.«

Glavni cilj programa BioPharm.Si, povezati vrhunska slovenska podjetja in odlične raziskovalne organizacije je torej uspel. Rezultat je razvoj kontinuiranih biotehnoloških procesov ter naprednih naprav in storitev, ki bodo izvajanje takšnih procesov omogočili. Nam, spoštovane in spoštovani, pa ostane zaupanje in vera v znanost in razvoj, ki nam bodo tudi v prihodnosti lahko pomagale pri vsakdanu in, kar je še pomembnejše, reševale tudi življenja.

Program BioPharm.Si je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in spodbuja mednarodno konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva.

Borut Kampuš

Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus