V prvem delu oddaje Vesela tačka vedno sledi veterinarski nasvet, v drugem pa prinašamo zgodbe iz Zavetišča za živali Maribor.
Klopi ne ogrožajo samo ljudi, temveč tudi pse in mačke. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, lastnike poziva k pravočasni in ustrezni zaščiti svojih živali. V Sloveniji je sezona teh nevarnih zajedavcev od zgodnje spomladi do jeseni, ko preživimo tudi največ časa v naravi. Klopi se najraje zadržujejo v visoki travi, podrasti in grmovju, kamor psi in mačke še posebej radi zaidejo, upozarjajo na upravi.
Veterinarski nasvet z veterinarko Natalijo
"Klopi so nadloga spomladanskih dni. Zakaj? Ko se temperatura dvigne nad štiri stopinje celzija in, da je še nekaj vlage v okolici, postanejo zelo aktivni. Recimo klopov ne vidimo poleti, ko so zelo visoke temperature, ker je zrak suh in jim izsuševanje ne paše. Klopov je veliko vrst, v Sloveniji pa so najbolj razširjene tri vrste, rjavi, gozdni in ornamentiran klop. Zakaj se jih najbolj bojimo? Pri ljudeh zaradi klopnega meningoencefalitisa, kjer klop prenaša virus. Pri psih pa tega ni, meningoencefalitis pri psih sploh ne obstaja, imamo pa tri druge bolezni: borelioza, anaplazmoza in babezioza. Lastniki se najbolj bojijo tega, da kljub temu, da so uporabili nek antiparazitik, bodisi v tableti ali kožnem nanosu, je klop še vedno pritrjen na žival. Naj spomnim, da v bistvu, da bo klop poginil, mora popit nekaj krvi, se pritrdit in zaužit tudi ta antiparazitik, da pogine. Za sam prenos bolezni pa je pomembno, kako dolgo sesa to kri. Nekje od 24 do 36 ur je potrebno, da je klop prisesan, da lahko prenese tega povzročitelja. In te stare vraže, kjer smo mazali klopa z oljem, z zobno pasto in najrazličnejšimi pripravki, da bi klop hitreje odpadel, niso dobre, ker klop diha tudi skozi svojo povrhnjico, torej kožo. In s tem povzročimo, da se začne dušit in samo več teh povzročiteljev izbruha v krvni obtok, tako da nikar. Klopa lepo primemo in ga nežno zavrtimo v smeri urinega kazalca in ga poskusimo izdreti. Če del klopa ostane, ni nobene tragedije. Lahko se naredi reakcija, ognojek, sama bolezen pa se ne bo prenesla," pojasnjuje veterinarka Natalija Hercog Gerbec, vodja Veterinarskega centra Pika v centru Maribora.
Zavetišče za živali Maribor
Tedensko delimo zgodbe mariborskega zavetišča. Naša sogovornica Maša Mesarec nam je tako ob tokratnem obisku povedala, da je bilo v letošnjem letu posvojenih že 34 psov in 45 mačk. V oddaji pa je podrobno predstavila Nalo in Tajsona, ki čakata na nov dom. Slike obeh si lahko ogledate v galeriji ob koncu članka.
"Krasna Nala je sterilizirana samička večje rasti, tehta 36 kilogramov. Menimo, da bo idealen življenjski sopotnik za nekoga, ki išče odraslega psa z že izoblikovanim karakterjem. V boksu je pridna, umirjena in ne uničuje stvari, na sprehodu je lepo vodljiva, ubogljiva, radovedna. Lahko sobiva s kakšnim psom, je pa potrebno predhodno spoznavanje v zavetišču. Tajson pa je samec večje rasti, tehta okoli 55 kilogramov. Krasen je do ljudi, bo pa zaradi velikosti potreboval fizično močnejšega skrbnika. Idealen dom zanj bi bila hiša z ograjenim dvoriščem," je med drugim povedala Maša Mesarec.
Za nami je sicer deževen teden, a to ne zmoti kosmatincev v zavetišču, je še povedala sogovornica in hudomušno dejala, da ni slabega vremena, je samo slaba oprema. Celotnemu pogovoru in oddaji lahko prisluhnete TUKAJ, Jasmina Bauman pa vam pošiljam lep tačkast pozdrav.
