Cerkev Sv. Magdalene na Bregu, sedanja Magdalenska cerkev v Mariboru, se po doslej znanih podatkih v zgodovinskih listinah prvič pojavi 10. junija 1289, ko se omenja njen župnik Gotfrid. Kmalu je postala sedež vikariata tik ob meji oglejskega patriarhata, kamor je cerkvenoupravno tedaj sodilo ozemlje južno od Drave. Kot piše zgodovinar in klasični filolog akademik prof. dr. Jože Mlinarič je bila po patrociniju sodeč postavljena vsaj v prvi polovici 13. stoletja in to na pomolu nad križiščem ceste, ki je peljala z dravskega mostišča proti Ptuju in poti, ki je vzdolž Drave prečkala Pobrežje, Zrkovce in Dogoše ter se v Miklavžu spet spojila s cesto proti Ptuju. Pri cerkvi je bil okoli leta 1520 opuščen vikariat. Njen župnik se je preselil k podružnici Sv. Jakoba v Limbušu. Kaj se je zgodilo z Magdalenino cerkvijo, ki je bila odtlej pa vse do leta 1788 limbuška podružnica, se ne ve. Ob turškem obleganju Maribora leta 1532 je bila verjetno požgana, kot vse druge v mestni okolici. Z njeno obnovo v 16. stoletju se začenja razvoj sedanje cerkvene stavbe.
