Danes je državni praznik - Dan Rudolfa Maistra. Z njim se že petnajstič spominjamo 23. novembra 1918, ko so vojaške enote prve Slovenske vojske generala Rudolfa Maistra v Mariboru razorožile oddelke nemško - avstrijske mestne varnostne straže. S tem in kasnejšimi dejanji so Maribor in slovensko Štajersko zagotovile tedanji južnoslovanski in današnji slovenski državi. Tistega jutra so štiri bojne skupne – kot zanimivost, eni od njih je poveljeval sicer klasični filolog in rezervni stotnik dr. Anton Dolar (Hotinja vas pri Mariboru 1875 – Zagreb 1953) - zavzele oporišča nemško-avstrijske »Schutzwehr«.
Sledilo je dokončno in popolno vojaško posedanje prostora vzdolž večjega dela severne narodnostne meje na Štajerskem. To dejstvo pa je septembra pred 100 leti potrdila tudi mirovna konferenca v Saint Germainu pri Parizu. Vemo, da je Maister svojo vojsko zbral na podlagi domoljubja - pa tudi dejstva, da mu je dr. Franjo Rosina (Leskovica pri Šmartnem 1863 – Dunaj 1924), sicer podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko ter načelnik Mariborske hranilnice in posojilnice zagotovil 2 milijona kron za plačilo vojakov. Kot se spominja dr. Andrej Rosina, vnuk Franja Rosine, je bil to denar slovenskih obrtnikov in kmetov, ki se je v blagajno posojilnice vrnil na začetku 20. let minulega stoletja.

V nekdanji Meljski vojašnici v Mariboru, kjer je bil pred več kot stoletjem nameščen 26. strelski polk Avstro-Ogrske armade in kjer je 1. novembra 1918 tedaj še major Rudolf Maister razglasil »Maribor in vso južno Štajersko za Jugoslovansko posest«, sta Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor ter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo danes dopoldne odkrila spominsko obeležje.
Državni Dan Rudolfa Maistra je zato - natančneje bi moral biti - praznik zavesti, samozavesti, politične razsodnosti in državotvornosti - v današnjem času pri nas sila skromno prepoznavnih kategoriji.