Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vedno več Slovenk in Slovencev teče. Kako vemo, da je naša tehnika teka pravilna? Napake, in to ne le pri tekačih začetnikih, namreč ne vodijo do želenega užitka in zadovoljstva, ampak tudi do motivacijske blokade in poškodb. Postopek, da lahko tečemo bolje in bolj elastično, je treba razumeti kot postopek, skozi katerega navajamo telo na nove obremenitve. Prav zato je lahko tek spočetka stres, lahko pa je tudi užitek in zdravilo, če se ga lotimo pravilno in popestrimo tudi z drugimi športi.
Tek, od stresa za telo do užitka
Včasih imamo občutek, da vsa Slovenija teče – a podatki kažejo drugače. V Sloveniji teče med 5 in 7 odstotki ljudi.
Razlogi za tek so različni. Nekateri želijo izgubiti odvečne kilograme, spet drugi dvigniti raven kondicije, tretji sodelovati na različnih tekmovanjih ali pa preprosto poizkusiti nekaj novega. A prav je, da to počnemo na zdrav način- sebi v zadovoljstvo in užitek. Ni vsak tekaški korak pravilen, kot tudi ni vsak dodaten kilometer koristen. Med tistimi, ki jih imata ogromno sta triatlonec Miro Kregar in tekaški trener Urban Praprotnik.
2500 km na leto pretečeta, Miro je v tridesetih letih v kilometrih okrog Zemlje pretekel enkrat in pol.Tekaške nasvete z veseljem deli tudi nekdanji tekač, zdaj pa profesor dr. Branko Škof s Fakultete za šport, ki pravi, da »je želja po prehitrem napredku tista največja nevarnost za vsakega, ki se začnem ukvarjati z vzdržljivostnimi športi, doseči v kratkem času preveč. Potem prihaja do poškodb, razočaranj, nekateri obupajo, se morda znova vrnejo, a se in se znajdejo v začaranem krogu, kar pa ni prijetno.
Urban Praprotnik: “Dobro je, da se zavedamo, da trening ni ravna cesta. Do pretečenega maratona je dolga pot, ni bližnjic, na poti do tja se je treba naučiti veliko o sebi, o lastnih sposobnostih, o nevarnostih.”
Prof.dr. Branko Škof: »Bistveno je, da človek ob neki športni aktivnosti spoznava sebe in da zna na primeren način sebe tudi ustaviti, ter si poiskati ustrezno pomoč. Ne pa, da se zato, ker smo se pač odločili za neko dejavnosti, te držimo kot pijanec plota, ne glede na to, kako se ob tem počutimo, kje in kako močno nas boli.«
“Predvsem začetniki naj tečejo manj kot zmorejo. Preobremenjenost mišic, tetiv in sklepnih vezi se namreč pokaže šele po treningu, naslednji dan ali še kasneje. In potem tek razumemo kot mučenje. Pa sploh ni treba, da je tako,” svetuje Praprotnik.
“Tek naj kombinirajo tudi z drugimi športi. Če se preveč intenzivno usmerimo v eno dejavnost lahko pride do poškodb ali pa do motivacijske blokade in posledično opuščanja dejavnosti. Če počneš več stvari je to varneje in z motivacijskega vidika primerneje,« še dodajata dr. Škof. Miro Kregar pa: »Tek je dokaj stresen, še posebej če tečemo veliko in zelo hitro.”
Teoretično je najbolje teči tako, da stopamo na prvi del stopala, ne na peto. A če imamo šibka stopala, meča ali Ahilovo tetivo, potem tega nismo sposobni, sploh ne na daljše razdalje. Zato je za bolj kakovosten tek potreben razvojni proces. Marsikdo misli, da telo kar samo izbere optimalno tehniko teka. A to ne drži: mišice želijo delat čim manj, zato je tek popustljiv in vodi v tipične napake, ko gre za raztegnjen korak pred seboj, za udarec na peto, za večje popuščanje v kolenih ali kolkih, s tem pridejo tudi težave.
Pravilne tehnike se je najlažje naučiti tako, da sezuješ superge in tečeš bos po progi ali travniku. Ko tečeš bos, tečeš pravilno, nihče ne bo tekel tako, da najprej stopi na peto. Nato obuješ superge in z enako tehniko tečeš naprej. To je nato pravilno gibanje.«
Kaj pa ljudje s previsoko telesno težo ali tisti, ki imajo za seboj vrsto let sedečega dela in pomanjkljive rekreacije ali sploh nobene? “Zanje je, če teka niso vajeni, zagotovo primernejša hoja, ki ji dodajajo le majhne, morda petnajst sekundne intervale teka. In nato postopoma vedno več. Tudi čas rekreiranja naj se postopoma stopnjuje, iz tedna teden naj se podaljšuje. Če boste že prvi dan začeli z enourno intenzivno rekreacijo, četrti dan ne boste več tekli, ker boste preutrujeni ali poškodovani. Treba je po pameti in z glavo.”
Treba je paziti tudi na držo telesa, telo nikakor ne sme biti mlahavo. Bistveno boljša tudi večja frekvenca teka, torej drobnejši koraki s čim manj vertikalnega gibanja, ki povzroča stres. Z dolgimi koraki in visokimi skoki prihaja do večjih obremenitev in posledično do poškodb sklepov.
Klasičnih pet tekaških poškodb so bolečnine pod kolenom, bolečine ob strani stegna (vnetje ovojnice, ki poteka od kolka do kolena), bolečine v mečih, bolečina ali vnetje Ahilove tetive in pa vnetje stopalnega loka. Vse to so posledica preobremenitev.
“80 kilogramski človek, ki preteče en kilometer, je obremenil vsak svoj gleženj s 60 tonami!” slikovito oriše dr. Škof
“Zelo pomembno je tudi upoštevanje utrujenosti. Z utrujenostjo mišice hočejo delati še manj, medenica popusti, koleno malo uide po svoje, bistveno pa se ob tem povečajo obremenitve obsklepnih tkiv in posledično lahko vodijo v vnetja, kar čutimo kot bolečino na zunanji strani bokov ali boleča kolena pod pogačico,« opozarja Praprotnik. »Takrat je bolje hoditi. Hoja je neke vrste »okrepčevalnica« za tekača: hodiš minutko in potem lahko dve ali tri kakovostneje tečeš. Tek je tako bistveno boljši in v njem je več užitka!”
In če je tek nedvomno stres za telo, zakaj k že tako pogosto zelo stresnemu življenju dodajati še tovrstni stres? “Zato, ker po tekaškem ali druge vrste rekreacijskem stresu telo pride v fazo počitka, v kateri pa se tudi hormonsko gledano sprožajo tiste hormone, ki nam pomagajo, da se telo umiri. Zato tek deluje protistresno. Le količino moramo premišljeno dozirati. Tek je torej nedvomno zdravilo, le doza je pomembna: premalo ne pomaga, v preveliko količini pa je lahko strup!”
Za vse, ki ste prepoznali in občutili težave, opisane v oddaji, pa tudi za tiste, ki se z idejo o teku šele spogledujejo, so v okviru projekta »Pospeši ritem« vse do konca junija na voljo brezplačni tečaji pravilnih tehnik teka, ki jih vodijo profesionalni tekači. Vsak torek in četrtek potekajo tukaj: Pospeši ritem.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Vedno več Slovenk in Slovencev teče. Kako vemo, da je naša tehnika teka pravilna? Napake, in to ne le pri tekačih začetnikih, namreč ne vodijo do želenega užitka in zadovoljstva, ampak tudi do motivacijske blokade in poškodb. Postopek, da lahko tečemo bolje in bolj elastično, je treba razumeti kot postopek, skozi katerega navajamo telo na nove obremenitve. Prav zato je lahko tek spočetka stres, lahko pa je tudi užitek in zdravilo, če se ga lotimo pravilno in popestrimo tudi z drugimi športi.
Tek, od stresa za telo do užitka
Včasih imamo občutek, da vsa Slovenija teče – a podatki kažejo drugače. V Sloveniji teče med 5 in 7 odstotki ljudi.
Razlogi za tek so različni. Nekateri želijo izgubiti odvečne kilograme, spet drugi dvigniti raven kondicije, tretji sodelovati na različnih tekmovanjih ali pa preprosto poizkusiti nekaj novega. A prav je, da to počnemo na zdrav način- sebi v zadovoljstvo in užitek. Ni vsak tekaški korak pravilen, kot tudi ni vsak dodaten kilometer koristen. Med tistimi, ki jih imata ogromno sta triatlonec Miro Kregar in tekaški trener Urban Praprotnik.
2500 km na leto pretečeta, Miro je v tridesetih letih v kilometrih okrog Zemlje pretekel enkrat in pol.Tekaške nasvete z veseljem deli tudi nekdanji tekač, zdaj pa profesor dr. Branko Škof s Fakultete za šport, ki pravi, da »je želja po prehitrem napredku tista največja nevarnost za vsakega, ki se začnem ukvarjati z vzdržljivostnimi športi, doseči v kratkem času preveč. Potem prihaja do poškodb, razočaranj, nekateri obupajo, se morda znova vrnejo, a se in se znajdejo v začaranem krogu, kar pa ni prijetno.
Urban Praprotnik: “Dobro je, da se zavedamo, da trening ni ravna cesta. Do pretečenega maratona je dolga pot, ni bližnjic, na poti do tja se je treba naučiti veliko o sebi, o lastnih sposobnostih, o nevarnostih.”
Prof.dr. Branko Škof: »Bistveno je, da človek ob neki športni aktivnosti spoznava sebe in da zna na primeren način sebe tudi ustaviti, ter si poiskati ustrezno pomoč. Ne pa, da se zato, ker smo se pač odločili za neko dejavnosti, te držimo kot pijanec plota, ne glede na to, kako se ob tem počutimo, kje in kako močno nas boli.«
“Predvsem začetniki naj tečejo manj kot zmorejo. Preobremenjenost mišic, tetiv in sklepnih vezi se namreč pokaže šele po treningu, naslednji dan ali še kasneje. In potem tek razumemo kot mučenje. Pa sploh ni treba, da je tako,” svetuje Praprotnik.
“Tek naj kombinirajo tudi z drugimi športi. Če se preveč intenzivno usmerimo v eno dejavnost lahko pride do poškodb ali pa do motivacijske blokade in posledično opuščanja dejavnosti. Če počneš več stvari je to varneje in z motivacijskega vidika primerneje,« še dodajata dr. Škof. Miro Kregar pa: »Tek je dokaj stresen, še posebej če tečemo veliko in zelo hitro.”
Teoretično je najbolje teči tako, da stopamo na prvi del stopala, ne na peto. A če imamo šibka stopala, meča ali Ahilovo tetivo, potem tega nismo sposobni, sploh ne na daljše razdalje. Zato je za bolj kakovosten tek potreben razvojni proces. Marsikdo misli, da telo kar samo izbere optimalno tehniko teka. A to ne drži: mišice želijo delat čim manj, zato je tek popustljiv in vodi v tipične napake, ko gre za raztegnjen korak pred seboj, za udarec na peto, za večje popuščanje v kolenih ali kolkih, s tem pridejo tudi težave.
Pravilne tehnike se je najlažje naučiti tako, da sezuješ superge in tečeš bos po progi ali travniku. Ko tečeš bos, tečeš pravilno, nihče ne bo tekel tako, da najprej stopi na peto. Nato obuješ superge in z enako tehniko tečeš naprej. To je nato pravilno gibanje.«
Kaj pa ljudje s previsoko telesno težo ali tisti, ki imajo za seboj vrsto let sedečega dela in pomanjkljive rekreacije ali sploh nobene? “Zanje je, če teka niso vajeni, zagotovo primernejša hoja, ki ji dodajajo le majhne, morda petnajst sekundne intervale teka. In nato postopoma vedno več. Tudi čas rekreiranja naj se postopoma stopnjuje, iz tedna teden naj se podaljšuje. Če boste že prvi dan začeli z enourno intenzivno rekreacijo, četrti dan ne boste več tekli, ker boste preutrujeni ali poškodovani. Treba je po pameti in z glavo.”
Treba je paziti tudi na držo telesa, telo nikakor ne sme biti mlahavo. Bistveno boljša tudi večja frekvenca teka, torej drobnejši koraki s čim manj vertikalnega gibanja, ki povzroča stres. Z dolgimi koraki in visokimi skoki prihaja do večjih obremenitev in posledično do poškodb sklepov.
Klasičnih pet tekaških poškodb so bolečnine pod kolenom, bolečine ob strani stegna (vnetje ovojnice, ki poteka od kolka do kolena), bolečine v mečih, bolečina ali vnetje Ahilove tetive in pa vnetje stopalnega loka. Vse to so posledica preobremenitev.
“80 kilogramski človek, ki preteče en kilometer, je obremenil vsak svoj gleženj s 60 tonami!” slikovito oriše dr. Škof
“Zelo pomembno je tudi upoštevanje utrujenosti. Z utrujenostjo mišice hočejo delati še manj, medenica popusti, koleno malo uide po svoje, bistveno pa se ob tem povečajo obremenitve obsklepnih tkiv in posledično lahko vodijo v vnetja, kar čutimo kot bolečino na zunanji strani bokov ali boleča kolena pod pogačico,« opozarja Praprotnik. »Takrat je bolje hoditi. Hoja je neke vrste »okrepčevalnica« za tekača: hodiš minutko in potem lahko dve ali tri kakovostneje tečeš. Tek je tako bistveno boljši in v njem je več užitka!”
In če je tek nedvomno stres za telo, zakaj k že tako pogosto zelo stresnemu življenju dodajati še tovrstni stres? “Zato, ker po tekaškem ali druge vrste rekreacijskem stresu telo pride v fazo počitka, v kateri pa se tudi hormonsko gledano sprožajo tiste hormone, ki nam pomagajo, da se telo umiri. Zato tek deluje protistresno. Le količino moramo premišljeno dozirati. Tek je torej nedvomno zdravilo, le doza je pomembna: premalo ne pomaga, v preveliko količini pa je lahko strup!”
Za vse, ki ste prepoznali in občutili težave, opisane v oddaji, pa tudi za tiste, ki se z idejo o teku šele spogledujejo, so v okviru projekta »Pospeši ritem« vse do konca junija na voljo brezplačni tečaji pravilnih tehnik teka, ki jih vodijo profesionalni tekači. Vsak torek in četrtek potekajo tukaj: Pospeši ritem.
Gnojni meningitis ni tista vrsta meningitisa, kot jo poznamo v običajnem pomenu bolezni in ki jo prenašajo klopi, njegovi povzročitelji pa so virusi. Ne, gnojni meningitis je vrsta bakterijske okužbe, ki ima lahko že v nekaj urah katastrofalne posledice za bolnika, če je ne zdravimo ustrezno in pravočasno. Še posebej ranljivi so otroci in starejši.
Zadnje dni nas je razvajalo sonce in njegove žarke so pozdravili vsi, ki jih v zimskih dneh mučijo utrujenost, razdražljivost in nenehna potreba po ogljikovih hidratih. Sezonska razpoloženjska motnja oziroma sezonska ali zimska depresija nastopi s krajšanjem dneva. Slabo počutje se stopnjuje, vrhunec doseže januarja in februarja ter izzveni s prihodom pomladi. V določenih primerih depresijo omilijo že redni sprehodi, svež zrak in zdrava prehrana, pri hujših primerih pa je potrebna strokovna pomoč. O sezonski razpoloženjski motnji smo se pogovarjali z doktorico Andrejo Pšeničny, psihologinjo in psihoterapevtko.
Letos je več hospitalizacij obolelih za gripo in druga virozna obolenja kot minula leta. Gost oddaje je bil Marko Pokorn z Infekcijske klinike.
Samopoškodbeno vedenje je namerno poškodovanje lastnega telesa, ki povzroča bolečino, krvavitve, brazgotine ali podplutbe. Najpogostejše je rezanje.
Sadje in zelenjava sta odlična vira prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi, pa vendar ju Slovenci zaužijemo bistveno premalo. Po zadnji raziskavi Inštituta za nutricionistiko naj bi le polovica anketirancev zaužila sadje in zelenjavo vsaj enkrat dnevno, kar je bistveno premalo za ohranjanje našega zdravja. O tem, kako malo vemo o sadju in zelenjavi, bo govoril vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko dr. Igor Pravst.
V nenehnem družbenem stremljenju k mladosti in mladostnosti, ženske klimakterij pogosto razumejo predvsem kot neželen znak staranja. A klimakterij lahko prinaša tudi resnejše zdravstvene težave. Kako lahko na njegov potek bistveno vplivamo tudi z drugačnim življenjskim slogom, kdaj težave zahtevajo zdravljenje, ali so bioidentični hormoni primerna pomoč, pa tudi, zakaj do menopavze prihaja že pred 40. letom, smo govorili z dr. Bojano Pinter z Ginekološke klinike v Ljubljani.
Bolnišnična oskrba bolnikov in njihova varnost se v Evropski uniji precej[GV1] razlikujeta od države do države, prav tako pa se razlikuje tudi odnos do bolnišničnih okužb. A dejstvo je, da zaradi njih v Evropi vsako leto umre 37.000 ljudi, ob tem pa bolnišnične okužbe zakrivijo 16 milijonov dodatnih bolnišničnih dni, ki stanejo več kot 5 milijard evrov na leto. Najpogostejše tovrstne okužbe so respiratorne, na primer bolnišnična pljučnica, okužbe sečil in kirurške okužbe. Čeprav danes o njih v teoriji vemo tako rekoč vse, pa v praksi še vedno škriplje pri njihovem preprečevanju. Z iskanjem rešitev se ukvarjajo strokovnjaki iz številnih evropskih držav. Nekaj raziskav in predlogov so predstavili tudi v Rimu, kjer je na začetku decembra potekala konferenca o varnosti bolnikov in kakovosti oskrbe, ki jo je pripravila Evropska komisija.
Z vnovično odpovedjo uvedbe davka na sladkane pijače ne bi smela znova na stranski tir tudi opozorila zdravnikov in prehranskih strokovnjakov, da je sladkorja v prehrani odločno preveč in da ima njegovo prekomerno uživanje, predvsem pri otrocih in mladostnikih, zelo raznolike posledice. Predvsem fruktoza se namreč v telesu presnavlja podobno kot alkohol in vodi ne le v epidemijo debelosti, pač pa tudi v številne bolezni, za katerimi obolevajo tudi tisti z normalno telesno težo. Sladkor je dodan številnim prehrambenim izdelkom, v velikih količinah tudi tistim, ki so pogosta hrana otrok ali celo veljajo za zdrave. Je res upravičeno na zatožni klopi predvsem sladkor v pijačah?
Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Morda jim res rečemo otroške, a bolezni kot so ošpice, norice, rdečke, oslovski kašelj ali davica, so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Koliko odrasle pred njimi še ščitijo cepljenja iz otroštva; bi bilo ob vnovičnih pojavih teh bolezni katera med njimi smiselno obnoviti? Kako lahko preverimo, ali smo v otroštvu preboleli kakšno od bolezni in za katerimi, že prebolenimi, zagotovo ne moremo ponovno zboleti? Dr. Marta Grgič Vitek bo odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Skoraj vsi smo že na lastni koži občutili anozmijo oziroma izgubo voha, ko nas je napadel prehlad. Vendar smo po nekaj dneh ali tednih spet lahko uživali v vonju najljubše večerje, izbrali parfumu ali pa ob vonju sveže pečenih piškotov pomislili na otroštvo. Vohalni sistem je pomemben del zaznavanja sveta okoli nas. Vonjave nas povežejo z okolico, nas opozorijo na nevarnosti, v nas vzbudijo prijetne spomine, pomena voha pa se pogosto ne zavedamo, dokler ga ne izgubimo. O vohu in njegovi izgubi bo spregovorila tokratna Ambulanta 202.
Duševne stiske v zgodnjem materinstvu so veliko bolj pogoste, kot se o njih sliši. Vsaj ena ali dve od desetih žensk postaneta po porodu depresivni in/ali tesnobni. Najpogosteje se ti duševni težavi pojavita od štiri do šest tednov po porodu, večinoma trajata od tri do šest mesecev. Ženske si zaslužijo najboljšo pomoč, ki jo lahko dobijo. A najprej morajo težave prepoznati. Dr. Zalka Drglin, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Družba se čedalje bolj zaveda, da se je ob odvisnosti od mamil, alkohola in odnosov v prejšnjih nekaj letih tudi pri nas zelo razširila zasvojenost z elektronskimi mediji in spletom. Najbolj so ji podvrženi mladi od 15-ega do 30-ega leta – mladoletni igrajo spletne igrice za več igralcev, moški hazardirajo in gledajo pornografijo, ženske pa so strastne nakupovalke v spletnih trgovinah in redne uporabnice družabnih omrežij. Kako prepoznati bolezenska znamenja, kdaj ukrepati in predvsem – kako sami pri sebi ugotoviti, ali gre za navado ali zasvojenost pa v tokratni Ambulanti 202.
Če bi nekomu, ki ima parodontalno bolezen, izmerili površino krvavečih dlesni, bi ta merila vsaj 42 kvadratnih centimetrov. Če bi tako odprto rano imeli kjerkoli drugje na telesu, bi nam ne padlo na pamet, da jo zanemarimo, pri parodontalnih boleznih pa jo zelo pogosto, čeprav lahko povzroča ne le težave v ustih, pač pa tudi resna obolenja drugod po telesu, opozarja stomatolog prof. dr. Milan Petelin.
V ambulanti 202 smo tokrat govorili o paliativni medicini, ki neozdravljivo bolnim omogoča preživljanje zadnjih mesecev življenja na domu.
Luskavica oziroma psoriaza je večplastna kronična avtoimuna sistemska vnetna bolezen, ki sicer ni nalezljiva, a zardi sprememb na koži bolnike pogosto spremlja stigma. Po vsem svetu je okoli 125 milijonov obolelih, v Sloveniji pa med 30 in 40 tisoč, najpogosteje pa se pojavi med 15. in 35. letom starosti. Kako se mladi bolniki soočajo s to boleznijo in kako vpliva na njihovo življenje, je razkrila tokratna Ambulanta.
Pri zastoju srca lahko pomagate tudi vi. prisluhnite tokratni Ambulanti 202!
Duševna bolezen ne spremeni življenja le obolelemu, pač pa tudi bližnjim. Kakšno pomoč potrebujejo svojci, kako se soočajo z boleznijo in stigmo, ki jo ta še zmeraj nosi, kako so jim pri tem lahko v pomoč podporne skupine? Gost Ambulante 202 bo dolgoletni vodja skupine za samopomoč svojcev pri Slovenskem združenju za duševno zdravje – Šentu – Edo Belak.
V javnosti pogostokrat vlada napačno prepričanje, da je novorojenček le »vreča refleksov«, kar – kot poudarjajo strokovnjaki neonatalne nevrologije – nikakor ne drži. Novorojenček že takoj po rojstvu komunicira z okolico in se odziva na dražljaje, kar kaže na zapleteno delovanje njegovega živčnega sistema.
September ni le začetek novega šolskega leta, ampak za marsikoga tudi začetek vadbe. Na tržišču je pestra paleta najrazličnejših skupinskih vadb, med katerimi se je kar težko odločiti in izbrati pravo ter sebi primerno in koristno vadbo za dobro počutje in zdravje.
Neveljaven email naslov