Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tek, od stresa za telo do užitka

12.05.2016

Vedno več Slovenk in Slovencev teče. Kako vemo, da je naša tehnika teka pravilna? Napake, in to ne le pri tekačih začetnikih, namreč ne vodijo do želenega užitka in zadovoljstva, ampak tudi do motivacijske blokade in poškodb. Postopek, da lahko tečemo bolje in bolj elastično, je treba razumeti kot postopek, skozi katerega navajamo telo na nove obremenitve. Prav zato je lahko tek spočetka stres, lahko pa je tudi užitek in zdravilo, če se ga lotimo pravilno in popestrimo tudi z drugimi športi.

Tek, od stresa za telo do užitka

Včasih imamo občutek, da vsa Slovenija teče – a podatki kažejo drugače. V Sloveniji teče med 5 in 7 odstotki ljudi.

Razlogi za tek so različni. Nekateri želijo izgubiti odvečne kilograme, spet drugi dvigniti raven kondicije, tretji sodelovati na različnih tekmovanjih ali pa preprosto poizkusiti nekaj novega. A prav je, da to počnemo na zdrav način- sebi v zadovoljstvo in užitek. Ni vsak tekaški korak pravilen, kot tudi ni vsak dodaten kilometer koristen. Med tistimi, ki jih imata ogromno sta triatlonec Miro Kregar in tekaški trener Urban Praprotnik.

2500 km na leto pretečeta, Miro je v tridesetih letih v kilometrih okrog Zemlje pretekel enkrat in pol.Tekaške nasvete z veseljem deli tudi nekdanji tekač, zdaj pa profesor dr. Branko Škof s Fakultete za šport, ki pravi, da »je želja po prehitrem napredku tista največja nevarnost za vsakega, ki se začnem ukvarjati z vzdržljivostnimi športi, doseči v kratkem času preveč. Potem prihaja do poškodb, razočaranj, nekateri obupajo, se morda znova vrnejo, a se in se znajdejo v začaranem krogu, kar pa ni prijetno.

Pri učenju teka se moramo najprej veliko naučiti o sebi

Urban Praprotnik: “Dobro je, da se zavedamo, da trening ni ravna cesta. Do pretečenega maratona je dolga pot, ni bližnjic, na poti do tja se je treba naučiti veliko o sebi, o lastnih sposobnostih, o nevarnostih.”

Prof.dr. Branko Škof: »Bistveno je, da človek ob neki športni aktivnosti spoznava sebe in da zna na primeren način sebe tudi ustaviti, ter si poiskati ustrezno pomoč. Ne pa, da se zato, ker smo se pač odločili za neko dejavnosti, te držimo kot pijanec plota, ne glede na to, kako se ob tem počutimo, kje in kako močno nas boli.«

Začetniki naj tečejo manj kot zmorejo

“Predvsem začetniki naj tečejo manj kot zmorejo. Preobremenjenost mišic, tetiv in sklepnih vezi se namreč pokaže šele po treningu, naslednji dan ali še kasneje. In potem tek razumemo kot mučenje. Pa sploh ni treba, da je tako,” svetuje Praprotnik.

“Tek naj kombinirajo tudi z drugimi športi. Če se preveč intenzivno usmerimo v eno dejavnost lahko pride do poškodb ali pa do motivacijske blokade in posledično opuščanja dejavnosti. Če počneš več stvari je to varneje in z motivacijskega vidika primerneje,« še dodajata dr. Škof. Miro Kregar pa: »Tek je dokaj stresen, še posebej če tečemo veliko in zelo hitro.”

Pravilne tehnike se naučimo bosi

Teoretično je najbolje teči tako, da stopamo na prvi del stopala, ne na peto. A če imamo šibka stopala, meča ali Ahilovo tetivo, potem tega nismo sposobni, sploh ne na daljše razdalje. Zato je za bolj kakovosten tek potreben razvojni proces. Marsikdo misli, da telo kar samo izbere optimalno tehniko teka. A to ne drži: mišice želijo delat čim manj, zato je tek popustljiv in vodi v tipične napake, ko gre za raztegnjen korak pred seboj, za udarec na peto, za večje popuščanje v kolenih ali kolkih, s tem pridejo tudi težave.

Pravilne tehnike se je najlažje naučiti tako, da sezuješ superge in tečeš bos po progi ali travniku. Ko tečeš bos, tečeš pravilno, nihče ne bo tekel tako, da najprej stopi na peto. Nato obuješ superge in z enako tehniko tečeš naprej. To je nato pravilno gibanje.«

Postopoma, potrpežljivo, predvsem pa z glavo!

Kaj pa ljudje s previsoko telesno težo ali tisti, ki imajo za seboj vrsto let sedečega dela in pomanjkljive rekreacije ali sploh nobene? “Zanje je, če teka niso vajeni, zagotovo primernejša hoja, ki ji dodajajo le majhne, morda petnajst sekundne intervale teka. In nato postopoma vedno več. Tudi čas rekreiranja naj se postopoma stopnjuje, iz tedna teden naj se podaljšuje. Če boste že prvi dan začeli z enourno intenzivno rekreacijo, četrti dan ne boste več tekli, ker boste preutrujeni ali poškodovani. Treba je po pameti in z glavo.”

Treba je paziti tudi na držo telesa, telo nikakor ne sme biti mlahavo. Bistveno boljša tudi večja frekvenca teka, torej drobnejši koraki s čim manj vertikalnega gibanja, ki povzroča stres. Z dolgimi koraki in visokimi skoki prihaja do večjih obremenitev in posledično do poškodb sklepov.

Vsak gleženj pri vsakem kilometru obremenimo s 60 tonami!

Klasičnih pet tekaških poškodb so bolečnine pod kolenom, bolečine ob strani stegna (vnetje ovojnice, ki poteka od kolka do kolena), bolečine v mečih, bolečina ali vnetje Ahilove tetive in pa vnetje stopalnega loka. Vse to so posledica preobremenitev.

“80 kilogramski človek, ki preteče en kilometer, je obremenil vsak svoj gleženj s 60 tonami!” slikovito oriše dr. Škof

“Zelo pomembno je tudi upoštevanje utrujenosti. Z utrujenostjo mišice hočejo delati še manj, medenica popusti, koleno malo uide po svoje, bistveno pa se ob tem povečajo obremenitve obsklepnih tkiv in posledično lahko vodijo v vnetja, kar čutimo kot bolečino na zunanji strani bokov ali boleča kolena pod pogačico,« opozarja Praprotnik. »Takrat je bolje hoditi. Hoja je neke vrste »okrepčevalnica« za tekača: hodiš minutko in potem lahko dve ali tri kakovostneje tečeš. Tek je tako bistveno boljši in v njem je več užitka!”

Brezplačni tečaji pravilne tehnike do konca junija

In če je tek nedvomno stres za telo, zakaj k že tako pogosto zelo stresnemu življenju dodajati še tovrstni stres? “Zato, ker po tekaškem ali druge vrste rekreacijskem stresu telo pride v fazo počitka, v kateri pa se tudi hormonsko gledano sprožajo tiste hormone, ki nam pomagajo, da se telo umiri. Zato tek deluje protistresno. Le količino moramo premišljeno dozirati. Tek je torej nedvomno zdravilo, le doza je pomembna: premalo ne pomaga, v preveliko količini pa je lahko strup!”

Za vse, ki ste prepoznali in občutili težave, opisane v oddaji, pa tudi za tiste, ki se z idejo o teku šele spogledujejo, so v okviru projekta »Pospeši ritem« vse do konca junija na voljo brezplačni tečaji pravilnih tehnik teka, ki jih vodijo profesionalni tekači. Vsak torek in četrtek potekajo tukaj: Pospeši ritem.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Tek, od stresa za telo do užitka

12.05.2016

Vedno več Slovenk in Slovencev teče. Kako vemo, da je naša tehnika teka pravilna? Napake, in to ne le pri tekačih začetnikih, namreč ne vodijo do želenega užitka in zadovoljstva, ampak tudi do motivacijske blokade in poškodb. Postopek, da lahko tečemo bolje in bolj elastično, je treba razumeti kot postopek, skozi katerega navajamo telo na nove obremenitve. Prav zato je lahko tek spočetka stres, lahko pa je tudi užitek in zdravilo, če se ga lotimo pravilno in popestrimo tudi z drugimi športi.

Tek, od stresa za telo do užitka

Včasih imamo občutek, da vsa Slovenija teče – a podatki kažejo drugače. V Sloveniji teče med 5 in 7 odstotki ljudi.

Razlogi za tek so različni. Nekateri želijo izgubiti odvečne kilograme, spet drugi dvigniti raven kondicije, tretji sodelovati na različnih tekmovanjih ali pa preprosto poizkusiti nekaj novega. A prav je, da to počnemo na zdrav način- sebi v zadovoljstvo in užitek. Ni vsak tekaški korak pravilen, kot tudi ni vsak dodaten kilometer koristen. Med tistimi, ki jih imata ogromno sta triatlonec Miro Kregar in tekaški trener Urban Praprotnik.

2500 km na leto pretečeta, Miro je v tridesetih letih v kilometrih okrog Zemlje pretekel enkrat in pol.Tekaške nasvete z veseljem deli tudi nekdanji tekač, zdaj pa profesor dr. Branko Škof s Fakultete za šport, ki pravi, da »je želja po prehitrem napredku tista največja nevarnost za vsakega, ki se začnem ukvarjati z vzdržljivostnimi športi, doseči v kratkem času preveč. Potem prihaja do poškodb, razočaranj, nekateri obupajo, se morda znova vrnejo, a se in se znajdejo v začaranem krogu, kar pa ni prijetno.

Pri učenju teka se moramo najprej veliko naučiti o sebi

Urban Praprotnik: “Dobro je, da se zavedamo, da trening ni ravna cesta. Do pretečenega maratona je dolga pot, ni bližnjic, na poti do tja se je treba naučiti veliko o sebi, o lastnih sposobnostih, o nevarnostih.”

Prof.dr. Branko Škof: »Bistveno je, da človek ob neki športni aktivnosti spoznava sebe in da zna na primeren način sebe tudi ustaviti, ter si poiskati ustrezno pomoč. Ne pa, da se zato, ker smo se pač odločili za neko dejavnosti, te držimo kot pijanec plota, ne glede na to, kako se ob tem počutimo, kje in kako močno nas boli.«

Začetniki naj tečejo manj kot zmorejo

“Predvsem začetniki naj tečejo manj kot zmorejo. Preobremenjenost mišic, tetiv in sklepnih vezi se namreč pokaže šele po treningu, naslednji dan ali še kasneje. In potem tek razumemo kot mučenje. Pa sploh ni treba, da je tako,” svetuje Praprotnik.

“Tek naj kombinirajo tudi z drugimi športi. Če se preveč intenzivno usmerimo v eno dejavnost lahko pride do poškodb ali pa do motivacijske blokade in posledično opuščanja dejavnosti. Če počneš več stvari je to varneje in z motivacijskega vidika primerneje,« še dodajata dr. Škof. Miro Kregar pa: »Tek je dokaj stresen, še posebej če tečemo veliko in zelo hitro.”

Pravilne tehnike se naučimo bosi

Teoretično je najbolje teči tako, da stopamo na prvi del stopala, ne na peto. A če imamo šibka stopala, meča ali Ahilovo tetivo, potem tega nismo sposobni, sploh ne na daljše razdalje. Zato je za bolj kakovosten tek potreben razvojni proces. Marsikdo misli, da telo kar samo izbere optimalno tehniko teka. A to ne drži: mišice želijo delat čim manj, zato je tek popustljiv in vodi v tipične napake, ko gre za raztegnjen korak pred seboj, za udarec na peto, za večje popuščanje v kolenih ali kolkih, s tem pridejo tudi težave.

Pravilne tehnike se je najlažje naučiti tako, da sezuješ superge in tečeš bos po progi ali travniku. Ko tečeš bos, tečeš pravilno, nihče ne bo tekel tako, da najprej stopi na peto. Nato obuješ superge in z enako tehniko tečeš naprej. To je nato pravilno gibanje.«

Postopoma, potrpežljivo, predvsem pa z glavo!

Kaj pa ljudje s previsoko telesno težo ali tisti, ki imajo za seboj vrsto let sedečega dela in pomanjkljive rekreacije ali sploh nobene? “Zanje je, če teka niso vajeni, zagotovo primernejša hoja, ki ji dodajajo le majhne, morda petnajst sekundne intervale teka. In nato postopoma vedno več. Tudi čas rekreiranja naj se postopoma stopnjuje, iz tedna teden naj se podaljšuje. Če boste že prvi dan začeli z enourno intenzivno rekreacijo, četrti dan ne boste več tekli, ker boste preutrujeni ali poškodovani. Treba je po pameti in z glavo.”

Treba je paziti tudi na držo telesa, telo nikakor ne sme biti mlahavo. Bistveno boljša tudi večja frekvenca teka, torej drobnejši koraki s čim manj vertikalnega gibanja, ki povzroča stres. Z dolgimi koraki in visokimi skoki prihaja do večjih obremenitev in posledično do poškodb sklepov.

Vsak gleženj pri vsakem kilometru obremenimo s 60 tonami!

Klasičnih pet tekaških poškodb so bolečnine pod kolenom, bolečine ob strani stegna (vnetje ovojnice, ki poteka od kolka do kolena), bolečine v mečih, bolečina ali vnetje Ahilove tetive in pa vnetje stopalnega loka. Vse to so posledica preobremenitev.

“80 kilogramski človek, ki preteče en kilometer, je obremenil vsak svoj gleženj s 60 tonami!” slikovito oriše dr. Škof

“Zelo pomembno je tudi upoštevanje utrujenosti. Z utrujenostjo mišice hočejo delati še manj, medenica popusti, koleno malo uide po svoje, bistveno pa se ob tem povečajo obremenitve obsklepnih tkiv in posledično lahko vodijo v vnetja, kar čutimo kot bolečino na zunanji strani bokov ali boleča kolena pod pogačico,« opozarja Praprotnik. »Takrat je bolje hoditi. Hoja je neke vrste »okrepčevalnica« za tekača: hodiš minutko in potem lahko dve ali tri kakovostneje tečeš. Tek je tako bistveno boljši in v njem je več užitka!”

Brezplačni tečaji pravilne tehnike do konca junija

In če je tek nedvomno stres za telo, zakaj k že tako pogosto zelo stresnemu življenju dodajati še tovrstni stres? “Zato, ker po tekaškem ali druge vrste rekreacijskem stresu telo pride v fazo počitka, v kateri pa se tudi hormonsko gledano sprožajo tiste hormone, ki nam pomagajo, da se telo umiri. Zato tek deluje protistresno. Le količino moramo premišljeno dozirati. Tek je torej nedvomno zdravilo, le doza je pomembna: premalo ne pomaga, v preveliko količini pa je lahko strup!”

Za vse, ki ste prepoznali in občutili težave, opisane v oddaji, pa tudi za tiste, ki se z idejo o teku šele spogledujejo, so v okviru projekta »Pospeši ritem« vse do konca junija na voljo brezplačni tečaji pravilnih tehnik teka, ki jih vodijo profesionalni tekači. Vsak torek in četrtek potekajo tukaj: Pospeši ritem.


21.04.2016

Sepsa

Sepsa – prežeči tiger, skriti zmaj, bi lahko poimenovali našo tokratno Ambulanto 202, v kateri se, kot rečeno, posvečamo sepsi, po mnenju in opozorilih stroke, enemu izmed vodilnih vzrokov za smrt pri nas. Če imaš sepso, imaš deset odstotkov možnosti, da umreš; če imaš miokardni infarkt oziroma srčno kap, je ta možnost 8-odstotna; kako to, torej, da se o sepsi v Sloveniji tako malo govori, za nameček pa je financiranje raziskav o njej zaradi pomanjkanja interesa na strani farmacije vidno podhranjeno?


14.04.2016

Hemofilija-bolezen modre krvi

Pravijo, da velja za bolezen modre krvi, ampak to nikakor ne drži, saj je ta redka bolezen razporejena enakomerno med vsemi sloji in celinami. Govorimo o hemofiliji, za katero je zanimivo, da so prenašalke ženske, zanjo pa zbolijo moški, in to eden na 10 000. Kljub redkosti je ta bolezen odigrala pomembno vlogo pri potomcih angleške kraljice Viktorije, zlasti na ruskem carskem dvoru, v Sloveniji pa se z njo sooča nekaj čez 200 ljudi.


07.04.2016

Ambulanta: slepota za obraze

Si predstavljate, da ne bi prepoznali obraza staršev, partnerja, otrok? Gre za tako imenovano prozopagnozijo, slepoto za obraze. O njej bomo govorili z Ajdo Žorž, pri kateri se je posebnost pojavila že v otroštvu ter nevrologom prof. doc. Zvezdanom Pirtoškom.


31.03.2016

Antidepresivi

Antidepresivi spremenijo osebnost, zameglijo um in uničujejo možgane! Zdravljenje z antidepresivi je zgolj potuha in znak slabosti uporabnika, prinaša odvisnost in hude stranske učinke, povečuje tveganje za samomor.


24.03.2016

Po polju normalnosti

Naši možgani se razlikujejo, vsak se rodi z malce drugačnimi nastavki za višje kognitivne funkcije: nekateri so bolj občutljivi, empatični kot drugi, spet tretji z neprestanimi viški energije? Kaj je normalno? Smo normalni tudi če nam drugi pravijo, da smo nenormalni, ali če se kdaj počutimo nenormalno? Kdaj nenormalnost res odslikava duševne motnje? Po polju normalnosti – od statistične, medicinske do družbene – se bomo sprehajali v tokratni Ambulanti 202.


10.03.2016

S katetrom ob trebuhu plava in pleza po drevesih

Kronična ledvična bolezen je med otroki precej manj razširjena kot pri odraslih, kjer se z okvaro ledvic sooča deset odstotkov odrasle populacije. Kljub temu je kronična ledvična bolezen pomemben zdravstveni problem pri otrocih, ki se ob tem pogosto soočajo tudi z drugimi zdravstvenimi tegobami.


03.03.2016

Za to snov bi ubijali

Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo?


25.02.2016

Lahko je usodna že najmanjša doza

Vsako leto se tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi po spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne. Zato smo na nevarnosti uživanja teh snovi in možnosti brezplačnega anonimnega testiranja tovrstnih drog govorili s predstavnico DrogArta Simono Šabić.


18.02.2016

Neuspele nosečnosti

V Sloveniji se vsako leto več kot 350 žensk sooča s prekinitvijo želene nosečnosti, bodisi zaradi smrti ploda bodisi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri njem. Taka izguba sproža globoko žalovanje, ki ga je družba zelo dolgo minimalizirala, celo ignorirala. Besedni odzivi “Saj si še mlada … Saj imaš doma že enega …“, pogosto rezko prizadenejo ženske, ki lahko prekinjeno nosečnost prebolevajo tudi več let. Kako se odzvati ob izgubi ploda, kakšne so pravice staršev, kako naj jim ob tem čim bolj tvorno stojijo ob strani njihovi sorodniki in podobne informacije, po novem povzema zloženka “Gnezdo brez ptičkov”, ki so jo pred kratkim izdali na Ginekološki kliniki v Ljubljani.


11.02.2016

Z denarjem do zdravja

Več tisoč bolnikov, ki z obravnavo v zdravstvenem sistemu niso zadovoljni ali se v njem ne znajdejo, vsako leto poišče pomoč katerega od 12 zastopnikov pacientovih pravic, ki delujejo po vsej državi. Predolge čakalne dobe, slaba komunikacija oz. odnosi med bolniki in zaposlenimi v zdravstvu, pa tudi nezadovoljstvo z odobrenimi pravicami so skupni imenovalec izkušenj iz skoraj vseh regij. Skupna pa je tudi zaskrbljenost zastopnikov, da je in da bo marsikateri izid zdravljenja vse bolj odvisen od denarja, ki ga za storitve lahko plača bolnik.


04.02.2016

Tika nas zika

Po približno dveh tednih obširnega širjenja virusa zika po ameriški celini je Svetovna zdravstvena organizacija virus razglasila za globalno nevarnost za javno zdravje. Virus zika sicer ni nov, že leta 1947 so ga identificirali pri opicah v ugandskem gozdu, po katerem je virus tudi dobil ime. Čeprav je o virusu vsak dan več znanega, je ta še vedno velika neznanka.


28.01.2016

Mikrobiota

Ste vedeli, da se dojenčki rodijo brez črevesne mikroflore in da se nato v treh letih vzpostavi črevesna mikrobiota, s kakršno živimo vse življenje. Zanimiv je tudi podatek, da v svojih prebavilih prenašamo kar dva kilograma mikroorganizmov, ki pomagajo pri normalnem delovanju našega telesa, črevesje je svojo mikrofloro tako posebno, da predstavlja kar samosvoj živčni sistem v telesu. Kaj je mikrobiota, kako nanjo vpliva način poroda in dojenje ter s kakšnim načinom življenja in prehranjevanja najbolje skrbimo zanjo, razkrivamo v tokratni valovski oddaji Ambulanta 202


21.01.2016

Ženski orgazem

Nekatere ga ne doživijo nikoli, druge pogosto, tretje jih doživijo celo več zapored. Toliko kolikor je žensk, toliko je orgazmov. In tukaj se od moških bistveno razlikujejo. Moški orgazmi so oprijemljivi, ženski za znanstvenike še danes velika uganka. S pomočjo strokovnjakov na področju spolnosti smo v valovski Ambulanti odkrivali skrivnosti ženskega orgazma.


21.01.2016

Ženski orgazem

Nekatere ga ne doživijo nikoli, druge pogosto, tretje jih doživijo celo več zapored. Toliko kolikor je žensk, toliko je orgazmov. In tukaj se od moških bistveno razlikujejo. Moški orgazmi so oprijemljivi, ženski za znanstvenike še danes velika uganka. S pomočjo strokovnjakov na področju spolnosti smo v valovski Ambulanti odkrivali skrivnosti ženskega orgazma.


14.01.2016

Bionični vid

Že Darwin je oko opisoval kot enega izmed najbolj kompleksnih izdelkov evolucije, oči ob tem še danes predstavljajo velik izziv v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, ledvice, sluh znamo vzpostaviti s slušnimi aparati, čudodelnih Pehtinih kapljic do danes še niso iznašli. So se pa dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Bionični vid, ki velja za enega najnovejših prodorov na področju znanosti oči, bo tema tokratne Ambulante 202, v četrtek ob 10.00.


14.01.2016

Bionični vid

Že Darwin je oko opisoval kot enega izmed najbolj kompleksnih izdelkov evolucije, oči ob tem še danes predstavljajo velik izziv v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, ledvice, sluh znamo vzpostaviti s slušnimi aparati, čudodelnih Pehtinih kapljic do danes še niso iznašli. So se pa dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Bionični vid, ki velja za enega najnovejših prodorov na področju znanosti oči, bo tema tokratne Ambulante 202, v četrtek ob 10.00.


07.01.2016

Kako (ne)zdravi smo

Kako zdravo ali pač bolno je zdravje populacije naših državljanov, kje nam gre dobro in kje capljamo in tudi drago plačujemo napake zdravstvene politike v preteklosti? Pri katerih vrstah zdravljenja še vedno sodimo v svetovni vrh in pri katerih še lahko zardevamo v primerjavi s tujino?


31.12.2015

Ambulanta 202 v 2015

Izbor petih najbolj branih in poslušanih oddaj v letu 2015.


10.12.2015

Starši otrok z rakom

Kako razvedriti male bolnike in predvsem omiliti stisko staršev?


03.12.2015

Ponarejena zdravila

Skrivni laboratoriji, v katerih ponarejajo zdravila, delujejo v izjemno slabih higienskih razmerah, so brez nadzora in ustreznih licenc. Zdravila v njih izdelujejo s pomanjkljivo opremo, pogosto vanje mešajo opečni prah, barvila za tiskalnike, težke kovine, arzen, našli so celo podganji strup, pesticide in tako naprej. Ponarejena zdravila vse bolj pronicajo tudi v Slovenijo, s porastom spleta in vse dražjimi zdravili namreč po njih posega vedno več ljudi.


Stran 9 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov