Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

726 epizod

Jezikovni pogovori

726 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

29.03.2016

Zgode in nezgode pri prevajanju antičnih imen

Rimljani in Grki so poseljevali velik del sveta in ga poimenovali. Kakšno je načelo pri slovenjenju geografskih imen latinskega in grškega izvora? Za katero obliko se odločiti, ko pridemo do prostora, kjer sta sobivali ti kulturi? Praviloma v dilemi izberemo obliko, ki je ustaljena, vendar je ustaljenost lahko nekaj relativnega. O zgodah in nezgodah prevajanja grših in latinskih geografskih imen z dr. Matejem Hriberškom z Oddelka za filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.


22.03.2016

Kakšen je japonski jezik?

Izgovarjava japonskega jezika je razmeroma preprosta, njegova pisava pa sodi med najbolj težavne na svetu. Za branje časopisa je treba obvladati vsaj 1000 pismenk. Čeprav je japonščina za Slovence zahteven jezik, pa se zanimanje zanjo povečuje. V zadnjem času ne le zaradi gospodarskih razlogov, ampak je v ospredju zanimanje za japonsko kulturo. Kako zahteven je za Slovence japonski jezik? Kakšne so njegove osnovne značilnosti? Kdo se ga v Sloveniji uči? O vsem tem ponovno v pogovoru s Chikako Shigemori Bučar in Luko Culibergom s Katedre za japonologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.


15.03.2016

Vpliv spleta na slovenščino

Slovenščina verjetno nikoli ne bo takšna kot je bila pred pojavom spleta, vprašanje pa je kolikšen je ta vpliv. Glede na raziskave, nove tehnologije ne določajo jezik v tolikšni meri, kot je napovedoval tehnološki determinizem. Vpliv sicer je, vendar je še vedno avtor tisti, ki v veliki meri odloča kakšna bo oblika besedil. Gostji oddaje sta dr. Darja Fišer, vodja projekta Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine – JANES in dr. Mija Michelizza, avtorica znanstvene monografije Spletna besedila in jezik na spletu.


08.03.2016

Fenomen kletvic in psovk

Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje smo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih nismo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil doc. dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. Vir fotografije: Wikimedia Commons


01.03.2016

Izvor kletvic in psovk

Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa poskušamo z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. Vir fotografije: wikimedia.org


23.02.2016

Kitajgleščina

Angleščina dobiva v azijskih državah povsem nove lokalne oblike, ki imajo s klasično angleščino vse manj skupnega. Takšen je tudi primer posebnega govora oziroma slenga, ki meji že na nov jezik in ga govorijo v Hong Kongu. Pravijo mu kongish. Zelo popularen je postal med mladimi po izbruhu tako imenovane dežnikarske revolucije v Hongkongu, pred dobrim letom dni. O vplivu angleščine na kitajski jezik smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Petrovčič z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. O kongishu pa je poročal naš pekinški sodelavec Uroš Lipušček.


16.02.2016

Kitajski jezikovni izzivi

Po podatkih kitajskega ministrstva za izobraževanje kar 30 odstotkov Kitajcev ne govori kitajskega skupnega jezika. To je posledica jezikovne raznolikosti kitajskega prostora, razlik med severom in jugom, podeželskim in mestnim okoljem. O kitajskih jezikovnih izzivih smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Petrovčič z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. O ogroženih kitajskih jezikih pa je poročal naš pekinški sodelavec Uroš Lipušček.


09.02.2016

Od nürnberških procesov do Bruslja

Nürnberški procesi proti vojnim zločincem v letih 1945/46 veljajo za velik napredek na področju simultanega tolmačenja. Doprinesli so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali preko slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi. Prva mednarodna organizacija, ki je pozneje vzpostavila stalno službo za simultano tolmačenje, so bili Združeni narodi leta 1947. Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije pa sodi danes med največje na svetu. V drugem delu oddaje o zgodovini tolmačenja smo se posvetili 20. in 21. stoletju.


02.02.2016

Od dragomanov do poklicnih tolmačev

Učenje tujih jezikov je bilo v starih civilizacijah ponižujoče, saj so same sebe in svoje jezike dojemale kot večvredne. Vendar so zaradi trgovskih, vojaških in osvajalskih interesov morale stopiti v stik s tujimi kulturami in pri tem so jim bili v pomoč dragomani. To so bili ljudje, ki so se znali sporazumeti s tujci in so istočasno prevzeli vlogo vodnika, diplomata oziroma pogajalca in vojaka. V Jezikovnih pogovorih se bomo posvetili zgodovini tolmačenja. Začeli smo z dragomani.


26.01.2016

Jezični možje

Ali bi znali tujcu v nekaj stavkih povedati, zakaj je slovenščina za Slovence tako pomembna? Našteti glavne osebnosti in dela, ki so nekaj posebnega tudi na mednarodni ravni? Jezikoslovec Kozma Ahačič in ilustrator Jaka Vukotič sta to skušala storiti s knjigo Jezični možje, prvim delom za mlajše in odrasle bralce, ki duhovito in poučno pripoveduje zgodovino slovenskega jezika. Kako sta se tega lotila in kakšni so prvi odzivi, sta predstavila v Jezikovnih pogovorih.


19.01.2016

Vrednotenje slovenistike v znanosti

Slovenistika ima že v izhodišču manjši znanstveni vpliv v mednarodnem prostoru kot naravoslovne znanosti, saj je nacionalno specifična. Ima pa velik pomen za narodno kulturo. Ali je znanstveno odličnost slovenistike primerno meriti na svetovni ravni? Ali je smiselno više ovrednotiti citiranje prispevkov s področja slovenistike v slovenščini kot tistih v angleščini, zaradi spodbujanja slovenistike? Kako lahko spletne objave izboljšajo objektivnost merjenja znanstvene odličnosti? Gost je bil prof. dr. Miran Hladnik, odgovorni urednik Slavistične revije.


12.01.2016

Sporazumevanje gluhoslepih, 2.del

Z gluhoslepo osebo se lahko sporazumemo, če se prilagodimo njenim sposobnostim in se naučimo vsaj nekaterih načinov sporazumevanja. Pri tem je pomembno z gluhoslepo osebo ustvariti tak odnos, da skupaj z njo odkrivamo zanjo primeren in učinkovit način sporazumevanja. Pri veliki večini načinov prilagojenega sporazumevanja je potreben telesni stik. Zato je koristno, če se na to že predhodno pripravimo in v trenutku, ko je drugi osebi treba dovoliti vstop v svoj osebni prostor, to tudi storimo, je zapisala Simona Gerenčer Pegan v knjigi Osebe z gluhoslepoto in načini sporazumevanja. V drugem delu pogovora smo se posvetili možnostim, ki jih imajo gluhoslepi pri sporazumevanju v družbi.


05.01.2016

Sporazumevanje gluhoslepih, 1.del

Sporazumevanje gluhoslepih oseb se na prvi pogled zdi nemogoče, vendar je človeška iznajdljivost našla pot tudi na tem področju. Haptični način sporazumevanja, brajevi prsti, pisanje v dlan, polaganje enoročne abecede v dlan, taktilni znakovni jezik, to je le nekaj načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Ob tem pa je treba upoštevati še določena pravila, da sporazumevanje steče in smo prepričani, da nas je gluhoslepa oseba pravilno razumela. Na kakšne načine vse se lahko sporazumevamo z gluhoslepimi, smo se pogovarjali z Simono Gerenčer Pegan, soustanoviteljico društva gluhoslepih Slovenije Dlan.


29.12.2015

Luka Repanšek, avtor najboljše doktorske disertacije 2015

Doc. dr. Luka Repanšek je za doktorsko disertacijo »Keltski prežitki v slovenski toponimiji: Prispevek k metodologiji preučevanja« dobil prvo nagrado za doktorsko disertacijo s področja indoevropskega primerjalnega jezikoslovja za leto 2015. Njegovo delo je bilo izbrano na natečaju združenja za indoevropsko primerjalno jezikoslovje, ki velja za osrednjo ustanovo na tem področju na svetovni ravni in ima sedež v nemškem mestu Wiesbaden. Z njim smo se pogovarjali o Keltih na območju Slovenije in o njegovi inovativni metodi raziskovanja. Zaupal pa nam je tudi, kako je igranje na klavir vplivalo na njegovo znanstveno delo.


22.12.2015

Glas je "oko" naše osebnosti

Glas je proizvod naših dihal, našega artikulacijskega aparata, izraz centralnega živčnega sistema, naših zamisli. Je način, kako se človek izrazi. Nekateri imajo močnejše glasove, so pravi glasovni maratonci, drugi so bolj za “kratke proge”. Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako se lahko tako živo spominjamo človeških glasov, da v nas vzbudijo neizmerno veselje ali bridko obžalovanje? Kako je mogoče, da vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravila Maja Ratej.


15.12.2015

Filmski in televizijski prevajalci nagradili Dušanko Zabukovec

Dušanka Zabukovec je iz angleščine, francoščine, italijanščine, hrvaščine in srbščine prevedla na stotine filmov in televizijskih oddaj vseh žanrov. V utemeljitvi nagrade Brede Lipovšek za življensko delo so zapisali, da je Dušanka Zabukovec vsestranska prevajalka z zavidanja vrednim jezikovnim znanjem, bogatim besednim zakladom, izostrenim čutom za materinščino, njene slogovne odtenke in jezikovno-zvrstno razslojenost in s smislom za jezik malčkov in mladostnikov. Iznajdljiva in igriva je pri slovenjenju dialogov, verzov in besednih iger, ki morajo ustrezati spremljajoči sliki. Z nagrado želi Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev opozoriti na njen prispevek k razvoju podnaslovnega prevajanja v Sloveniji, saj je v svoji dolgoletni karieri v strokovni in laični javnosti ves čas poudarjala izjemen pomen, ki ga imajo televizijski prevodi na jezikovno kulturo v družbi.


08.12.2015

Prvi dvosmerni črnogorsko-slovenski slovar

Slovenska in črnogorska kultura imata dosti stičnih točk. Pomembni ikoni obeh narodov sta pesnika: France Prešeren in Petar Petrović Njegoš. Po zaslugi uglednih posameznikov sta pisani besedi obeh narodov povezani že stoletja, čeprav je črnogorski jezik uradni jezik Črne gore postal šele pred desetletjem. K plodnejšemu literarnemu sodelovanju v prihodnje bo gotovo pripomogel izid slovensko-črnogorskega in črnogorsko-slovenskega slovarja. Slovar je pomemben prispevek k poznavanju posebnosti obeh jezikov, k razumevanju kultur obeh narodov in k vsakodnevnemu srečevanju dveh živih jezikov. Ustvarjalec slovarja, univerzitetni diplomirani pravnik, sodni tolmač in publicist Remzo Skenderović, je slovar najprej predstavil v Novem mestu, v četrtek sledi predstavitev v glavnem mestu Črne gore, v Podgorici, še pred tem pa bo gost oddaje Jezikovni pogovori.


01.12.2015

Poljub z jezikom

Slovaropisje je lahko tudi strast. To želijo pokazati z razstavo Poljub z jezikom. Na omenjeni razstavi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani prvič zbrani slovarji in slovnice od začetkov ukvarjanja s slovenskim jezikom do danes. Z njo želijo presenetiti tako tiste, ki zase menijo, da vedo o slovnicah in slovarjih praktično vse, kot tudi tiste, ki jih to področje ne zanima prav veliko. Gosta oddaje sta soavtorja razstave izr. prof. dr. Mojca Smolej in izr. prof. dr. Kozma Ahačič.


17.11.2015

Slovar sodobne slovenščine

Zdi se, da je pri nastajanju novega slovarja slovenskega jezika konkurenca. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravlja popolnoma nov Slovar slovenskega knjižnega jezika, drugega pa načrtuje skupnost 50-tih interdisciplinarnih strokovnjakov, ki so nedavno izdali obsežno monografijo Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ali je takšna konkurenca lahko dobra za slovensko jezikovno skupnost, se bomo pogovarjali z red. prof. dr. Vojkom Gorjancem s Filozofske fakultete v Ljubljani, glavnim koordinatorjem nastajanja monografije.


10.11.2015

Slovenski znakovni jezik

Znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhi in naglušni, ni univerzalen, ampak ima vsak narod svojega. Zanimive so razlike med posameznimi besedami oziroma gibi, ki so lahko tudi kulturološko določeni. Ameriški znak za očeta ponazarja nekoga, ki nosi kapo, slovenski pa nekoga, ki ima brke. Pred dnevom slovenskega znakovnega jezika – ta bo v soboto, 14. novembra – je gost oddaje Jezikovni pogovori Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pogovarjali se bomo o razvoju znakovnega jezika in njegovi razširjenosti. Uporabljajo ga tudi potapljači, piloti in motoristi.


Stran 21 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov