Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Opera o starem slepem kralju, njegovem sinu ter nekdanjem princu in Fiori - prvič na naših valovih.
Opera Ljubezen treh kraljev Itala Montemezzija še danes velja za uspešno sintezo italijanske in čezalpske melodramske tradicije. Zgodba opere je v duhu temačnih srednjeveških zgodb, ki so bile v tistem obdobju v Evropi v modi in so temeljile na bogatih literarnih besedilih, polnih dekadentne estetike in erotike. Kar zadeva glasbeni jezik, se kažejo zelo očitne stične točke z Wagnerjevim Tristanom in Izoldo ter Debussyjevim Pelleasom in Melisando. Čeprav je v strukturi in glasbenem jeziku jasno opaziti tuje vzorce, opera Ljubezen treh kraljev ni zgrajena le v obliki, ki je tuja italijanskemu izročilu. Nasprotno, Montemezzi, čeprav ne sega po tipično italijanskih spevno zaokroženih glasbenih točkah, v svoji glasbi uporablja bogato in ekspresivno vokalno deklamacijo, ki se odmika od takratnega resnicoljubnega verizma in "kričeče" vokalnosti s prefinjenim pisanjem, v katerem so očitni vplivi literarnega simbolizma in dekadentnosti.
Po moči dramske karakterizacije izstopa lik slepega starega kralja Archibalda (Jevgenij Stavinski), čigar barbarska krutost je v nasprotju s plemenitostjo mlajših junakov – njegovega sina, bodočega kralja Manfreda (Roman Burdenko) in nekdanjega princa Avita (Giorgio Berrugi). Zgodba pa je zgrajena okoli Fiore (Chiara Isotton), Manfredove žene in nekdanje Avitove zaročenke. Nastopajo še: Giorgio Misseri (služabnik Flaminio), Fan Zhou (Fiorina služkinja), Flavia Scarlatti (Dekle), Andrea Tanzillo (Fant) in Marzia Castellini (Žena). Zbor in orkester Teatra alla Scala vodi Pinchas Steinberg.
27 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Opera o starem slepem kralju, njegovem sinu ter nekdanjem princu in Fiori - prvič na naših valovih.
Opera Ljubezen treh kraljev Itala Montemezzija še danes velja za uspešno sintezo italijanske in čezalpske melodramske tradicije. Zgodba opere je v duhu temačnih srednjeveških zgodb, ki so bile v tistem obdobju v Evropi v modi in so temeljile na bogatih literarnih besedilih, polnih dekadentne estetike in erotike. Kar zadeva glasbeni jezik, se kažejo zelo očitne stične točke z Wagnerjevim Tristanom in Izoldo ter Debussyjevim Pelleasom in Melisando. Čeprav je v strukturi in glasbenem jeziku jasno opaziti tuje vzorce, opera Ljubezen treh kraljev ni zgrajena le v obliki, ki je tuja italijanskemu izročilu. Nasprotno, Montemezzi, čeprav ne sega po tipično italijanskih spevno zaokroženih glasbenih točkah, v svoji glasbi uporablja bogato in ekspresivno vokalno deklamacijo, ki se odmika od takratnega resnicoljubnega verizma in "kričeče" vokalnosti s prefinjenim pisanjem, v katerem so očitni vplivi literarnega simbolizma in dekadentnosti.
Po moči dramske karakterizacije izstopa lik slepega starega kralja Archibalda (Jevgenij Stavinski), čigar barbarska krutost je v nasprotju s plemenitostjo mlajših junakov – njegovega sina, bodočega kralja Manfreda (Roman Burdenko) in nekdanjega princa Avita (Giorgio Berrugi). Zgodba pa je zgrajena okoli Fiore (Chiara Isotton), Manfredove žene in nekdanje Avitove zaročenke. Nastopajo še: Giorgio Misseri (služabnik Flaminio), Fan Zhou (Fiorina služkinja), Flavia Scarlatti (Dekle), Andrea Tanzillo (Fant) in Marzia Castellini (Žena). Zbor in orkester Teatra alla Scala vodi Pinchas Steinberg.
Kljub svojemu plemiškemu izvoru viri pravijo, da je bil pijanec, pretepač in ženskar brez primere. Da je tak ničvrednež vreden umetniške obdelave, je prvi ocenil španski pesnik Tirso del Molina; leta 1643 je napisal komedijo El burlador de Sevilla y convidado de piedra (Seviljski šaljivec ali Kamniti gost). Od tega davnega leta pa vse do današnjih dni španski nepridiprav vznemirja pisce in glasbenike po vsem svetu. V govornem gledališču sta najbolj znani Molièrova in Goldonijeva obdelava, v opernem svetu pa vse poskuse te vrste popolnoma zasenči Mozartova "opera vseh oper", kot radi imenujejo Don Juana. Pojejo: Timothy Murray (don Juan), Chiara Skerath (donna Elvira), Vladislav Bujalski (Leporello), Emőke Baráth (donna Ana), Eric Ferring (don Ottavio), Marie Lys (Zerlina), Sergio Villegas Galvain (Masetto) in James Platt (Komtur). Zbor opere iz Lilla in ansambel Le Concert d’Astrée vodi Emmanuelle Haïm.
Opera je mejnik v več pogledih, ne nazadnje tudi zaradi strukture, saj v vsakem dejanju prevladuje en lik.
Politična drama, v kateri so v ospredju razredna nasprotja v nekdanji republiki, in ne ljubezenska zgodba.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
V prvem odmoru (ob 21.00) lahko prisluhnete tudi pogovoru s pevci – Martinom Sušnikom, Sabino Cvilak in Jako Mihelačem.
Neposredni prenos iz mariborske opere z začetkom ob 19.27
Neveljaven email naslov