Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Tokrat odpiramo nov žanr, v 20. epizodi knjižne sezone se namreč ukvarjamo s fantazijsko literaturo. Gostja je pisateljica Julija Lukovnjak, ki je ravno izdala drugi roman iz serije o Edgarju Kaosu. Vabljeni k poslušanju!
V knjižni sezoni tokrat gostimo Veroniko Šoster, ki je velika zaljubljenka v knjige, saj jih ureja, o njih piše kritike, vodi pa tudi bralne klube. Vabljeni k poslušanju epizode, v kateri je podrobneje govorila o urednikovanju, med drugim je tudi opisala delo Materinska knjižica, ki smo jo v tej sezoni že obravnavali.
Šport, morala, doping in nevednost. Novinar in atlet Lucijan Zalokar je v knjigi Dirka od bloka do drevesa nanizal serijo esejev o dopingu. Vabljeni k poslušanju.
V knjižni sezoni Številk tokrat govorimo o poeziji. Gostja je večkrat nagrajena pesnica Nina Dragičević, ki je razmišljala tako o poeziji kot družbi. Vabljeni k poslušanju.
Kakovost knjige ni pomembna le od avtorjev in urednikov, pri prenašanju tujih pisateljev je še kako pomembna kakovost prevodov. Tokrat gostimo izvrstno prevajalko Tino Mahkota, ki se je razgovorila o svojem delu, veliko pa je povedala tudi o Georgeu Orwellu. Vabljeni k poslušanju!
Kemik in komunikator znanosti Matej Huš je pred kratkim izdal knjigo Od kvarkov do zvezd. Gre za zbirko njegovih poljudnih tekstov, v katerih piše predvsem o fiziki, kemiji, biologiji, matematiki in astronomiji. Vabljeni k poslušanju.
Torkat gostimo ilustratorko Majo Kastelic. Govora je bilo o njeni slikanici Deček in hiša, kako je začela delovati kot restovratorka, nato pa približno pred desetletjem presedlala v svet knjig. Vabljeni, da odprete platnice njene zgodbe.
Ob 8. obletnici podkasta Številke je v živi epizodi gostoval Matevž Šalehar Hamo. Pevec skupine Tribute 2 Love je na 22. 2. v 222. epizodi razmišljal o 2 knjigah, glasbi in ljubezni.
Marko Pokorn je več let v Delu objavljal kolumne, zdaj je naredil izbor, ki ga je povezal v knjigo Smešno, ma non troppo. Vabljeni k poslušanju enournega pogovora, v katerem se je dotaknil številnih tem: od pandemije, medicine pa do humorja.
Katarina Šeme je pred kratkim izdala prvenec Sumatra. Gre za risoroman, v katerem je opisala svoje študijsko leto na tem indonezijskem otoku.
Tadej Golob je v svojem bogatem in pestrem življenju počel marsikaj: bil je novinar in alpinist, javnost pa ga zadnja leta najbolj pozna kot uspešnega pisatelja in enega redkih, ki danes pri nas lahko živi zgolj od pisanja. Tako tokrat v ospredju ni ena sama knjiga, ampak celotni opus in Tadej osebno. Vablejni k poslušanju!
Od leta 2022 se poslavljamo s knjigo Življenje in delo z lesom, v kateri sta Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert opisala svojo izkušnjo, kako sta se iz betonske džungle preselila v majhno vas Novi kot, kjer sta kupila staro leseno hišo, jo prenovila in o tem napisala knjigo.
Kaj hoče ženska? Večno vprašanje si je že zastavil sloviti Sigmund Freund, a pri tem ni našel odgovora. To vprašanje si je postavil tudi novinarka Dela Irena Štaudohar in v zbirki 17 zgodb opisala 17 izjemnih dam, ki so iskale svobodo in ljubezen. Vabljeni k poslušanju.
Kaj pa, če je vse res? Tokrat se v Številkah ukvarjamo s teorijami zarot, gostimo filozofa Tomaža Grušovnika, ki je v knjigi Midva ne bova rešila sveta popisal zanimive eseje o teorijah zarot. Od naše odgovornosti do želje po nevednosti. Vabljeni k poslušanju.
Vsaka četrta nosečnost se konča s spontanim splavom, o katerem pa se vseeno v javnosti skoraj ne govori. Tokrat predstavljamo knjigo Materinska knjižica, kjer o spontanem splavu govori pesnica Katja Gorečan. Odlična knjiga je ljubezenska izpoved mame do svojega nerojenega otroka. Vabljeni k poslušanju!
Tokrat gostimo zakonca Majo Prijatelj Videmšek in Boštjana Videmška, ki sta v knjigi Zadnji dve opisala reševanje belih severnih nosorogov, ki sta funkcionalno že izumrla vrsta, saj živita le še dve samici.
Po treh zelo svežih naslovih se tokrat v knjižni sezoni vračamo v preteklost, v roke smo namreč vzeli kultni roman Štoparski vodnik po Galaksiji. Od nastanka knjige je minilo malo več kot 42 let, avtorja Douglasa Adamsa med nami ni 42/2 let, zato je knjigo predstavil Davorin Pavlica, ki jo obravnava v podkastu Opravičujemo se. Brez opravičila - lepo vas vabimo k poslušanju!
V tretji knjižni epizodi predstavljamo knjigo leta 2021 Devica, kraljica, vdova, prasica, gostimo pa njeno avtorico Erico Johnson Debeljak, ki se je razgovorila o svoji izgubi in vrženosti v novo vlogo.
Tokrat smo v roke vzeli knjigo Osebno, povabili pa njenega avtorja Miho Mazzinija. Kako je na njegovo življenje vplivalo dejstvo, da je odraščal z mamo in babico? Se je poznala odsotnost moških likov? Zakaj ga je ista partnerka šestkrat zapustila? Ob prvem valu novega koronavirusa se mu je življenje obrnilo na glavo, kar je podrobno opisal v pričujoči knjigi. Vabljeni v svet odnosov.
Rdeča nit 9. sezone so knjige, najprej predstavljamo knjigo Zakaj ne pišem, gostimo pa avtorico, prevajalko in urednico Dijano Matković. Gre za avtofikcijski, esejistični roman s prizori iz avtoričinega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki tistim od spodaj onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi, uredil pa jo je Aljoša Harlamov.
Neveljaven email naslov