Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Mineva natanko 24 let od bronaste medalje Jureta Koširja, ki jo je osvojil na olimpijskih igrah v Lillehammerju. Nekdanji vrhunski alpski smučar nas bo popeljal po svoji športni poti, na kateri sta ga spremljala tudi Igor E. Bergant in Klemen Klemen.
Le malo stvari je leto 2017 zaznamovalo v taki meri, kot so ga zaznamovale kriptovalute. V Številkah smo prvo oddajo v letu 2018 posvetili prav temu pojavu, zgodbo pa začenjamo pri vprašanju, kaj sploh je denar.
Za podkastom Številke je pestro leto 2017, v katerem je izšlo skoraj 30 epizod. Nekaj vrhuncev leta je voditelj oddaje Slavko Jerič podoživel z radijsko kolegico Marušo Kerec.
V decembrski oddaji pozornost posvečamo najmlajšim in njihovim željam. Ena večjih je brez dvoma gledanje risank, zato tokrat raziskujemo številne vidike animiranih serij, ob strokovnjakih pa so besedo seveda dobili tudi otroci.
Zakaj alpinisti osvajajo visoke gore in tvegajo svoja življenja? V Številkah smo zavrteli kolo časa in se spomnili na slovensko odpravo na Muztagh Tower leta 2008, kamor so se odpravili Pavle Kozjek, Gregor Kresal in Dejan Miškovič. Prvi je pri spustu umrl, drugi je huje zbolel, tretji pa je bil na gori ujet več dni. Podoživite njihovo zgodbo in njihove razloge zakaj plezati.
Starši med nosečnostjo najpogosteje pričakujejo zdravega otroka, zato je prihod otroka s posebnimi potrebami lahko predstavlja velik šok. Petra in Sašo Greiner sta leta 2010 dobila deklico Sofijo, ki ima trisomijo 13. V pogovoru za Številke sta podoživela številne težave in spoznanja, na katerih sta gradila tudi svoj odnos. Vabljeni k poslušanju.
Podkast Številke se vrača v spremenjeni obliki. Celotna četrta sezona bo posvečena želji in strahu. Junak prve zgodbe je Goran Dragić. Najboljši slovenski košarkar si je ves čas želel uspeti na največjem odru, pri tem pa so mu pomagale tudi kritike. Zgodbo pripovedujejo Goran Dragić, Matej Avanzo in košarkarski novinarji.
Naslednji teden, natančno 8. septembra, se vrača podkast Številke, format oddaje bo v 4. sezoni precej drugačen. Voditelj oddaje Slavko Jerič se o spremembah pogovarja z Matejem Praprotnikom.
Tilen Jamnik je novinar na Multimedijskem centru RTV Slovenija, kjer skrbi predvsem za košarko. Pred kratkim je zagovarjal magistrsko nalogo o nacionalizmu v času nekdanje Jugoslavije, na primeru košarkarske reprezentance. Pri svojem delu je intervjujal 14 ključnih posameznikov, ki so od blizu spremljali najbolj odmevne trenutke: incident Vladeta Divca z zastavo na SP-ju 1990, odhod Jureta Zdovca iz EP-ja 1991 ter košarkarjev Hrvaške na podelitvi medalj na EP-ju 1995. Vabljeni k poslušanju.
Sašo Dolenc je eden najbolj prepoznavnih popularizatorjev znanosti, saj že 20 let ustvarja spletni portal Kvarkadabra, ki je namenjen tolmačenju znanosti. Filozof in fizik je pred kratkim izdal novo knjigo kratkih esejev o znanosti Vesolje zgodb. Vabljeni, da vanj vstopite tudi prek ušes!
Psihologija dela združuje številne pojme, ki so povezani z delom: brezposelnost, motiviranost, dober vodja, zvestoba, kadrovanje, lovci na glave, ... O njih je za Številke spregovorila Eva Boštjančič, profesorica ta psihologijo dela in organizacij na univerzi v Ljubljani.
Na podkastu Številke se še vedno igramo s številko 100. Tokrat je naše animacijsko vprašanje, kako bo izgledala Zemlja čez 100 milijonov let. Na to nam je skušal odgovoriti geolog Marko Vrabec, ki pa se je dotaknil še številnih drugih tem: od nastanka Zemlje, pomena geologije, tektonike, potresov, ...
Brane Oblak je bil eden redkih slovenskih nogometašev, ki je v času Jugoslavije nastopal v elitnih tujih ligah. Opazen pečat je pustil v Olimpiji, Hajduku, Schalkeju in Bayernu. Izbran je bil tudi za najboljšega slovenskega nogometaša v prvih 50 letih delovanja Uefe. Za Številke je spregovoril tik pred svojim 70. rojstnim dnem.
Pozdravi, delovni vzkliki, uganke, kletvice, ... to je le nekaj folklornih obrazcev. Kaj natančno so to? Kaj jih opredeljuje? Kako pogosto jih uporabljamo? Se jih sramujemo? Predstavlja nam jih Saša Babič, ki jih je popisala v knjigi Beseda ni konj.
Podkast Številke je v jubilejno stoto oddajo povabil tri nekdanje goste: boksar Dejan Zavec, astrofizik Tomaž Zwitter in pevec Tomi Meglič so pred občinstvom razmišljali o besedi edini. A to še zdaleč niso bile njihove edine besede ...
Triglav ni le najvišja gora v Sloveniji, ampak je skozi zgodovino postal tudi eden najprepoznavnejših simbolov naše države. Preverite nekaj utrinkov in zanimivosti o tej gori, ki nam jih je predstavil zgodovinar in alpinist Peter Mikša.
Ko se zazremo v nočno nebo, vidimo le nekaj tisoč zvezd, a v resnici jih štejemo v milijardah. Kaj sploh so? Kako nastanejo? Kako vplivajo na življenje? In kako končajo svoje življenje? To je le nekaj tem, o katerih je tokrat govorila astrofizižarka Maruša Žerjal.
Afrika leži blizu Evrope, na tej celini leži 54 držav, a prepogosto jih enačimo kot eno samo. Kakšna je Afrika? Kako je živeti v Afriki? Nekaj zanimivosti življenja na tej celini nam razstira socialna antropologinja Liza Debevec, ki tu deluje več kot 15 let, trenutno pa prebiva v Etiopiji.
Zakaj je neka slika lahko vredna 100 evrov, druga 100 tisoč evrov, tretja pa 100 milijonov evrov? Osnovni temelj seveda leži v kakovosti, a tiste najbolj vrtoglave cene imajo v ozadju predvsem vrednost imena avtorja in njegove zgodbe. Ozadje tokratnih Številk nam je odgrnil galerist Emil Šarkanj.
Judit Polgar je z naskokom najboljša šahistka v zgodovini te igre, čeprav skoraj nikoli ni igrala v ženski konkurenci. Že pri 12 letih je postala olimpijska prvakinja in številka 1 svetovnega šaha. Marca je obiskala Bled in se spominjala svoje olimpijske medalje in številnih drugih mejnikov.
Neveljaven email naslov