Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Judit Polgar je z naskokom najboljša šahistka v zgodovini te igre, čeprav skoraj nikoli ni igrala v ženski konkurenci. Že pri 12 letih je postala olimpijska prvakinja in številka 1 svetovnega šaha. Marca je obiskala Bled in se spominjala svoje olimpijske medalje in številnih drugih mejnikov.
14. marec v ameriškem zapisu 3/14 spominja na začetek številka pi, ki zaradi svoje neskončnosti ne zanima le matematikov temveč številne druge ljudi. Ravno zato je ta dan posvečen temu številu. V Sloveniji na ta dan že 11 let poteka tekmovanje v recitiranju števila pi. Tokrat gostimo trikratnega prvaka in državnega rekorderja Nika Škrleca, ki si je zapomnil 3141 števk tega števila. Prisluhnite, kako mu je to uspelo.
Približno polovica ljudi vsako jutro že nekaj minut po jutranjem prebujanju preveri svoj telefon. Živimo v času družbenih omrežij in korak od rednega spremljanja do zasvojenosti ni prav dolg. Kako poteka ta korak nam pojasnita študentki medicine Liza Žerdin in Nika Jerman.
Včasih novinarka, danes pisateljica, prevajalka in zadolžena za promocijo znanosti na ZRC SAZU. Spoznajte Agato Tomažič.
Filme običajno gledamo, a skladatelj in poznavalec filmske glasbe Mitja Reichenberg je prepričan, da jih je treba tudi poslušati. Tokrat Številke poslušajo filmsko glasbo, poslušajte tudi vi!
Nina Zagoričnik je dolgoletna novinarka na Valu 202, kjer je ustvarila številne kulturne oddaje, med temi je tudi kultna Proti etru spet ta dež. Društvo novinarjev Slovenije ji je za njen bogat opus podelilo nagrado za življensko delo.
Življenje je tek od točke A do točke B. O točki A - rojstvu - zelo radi govorimo, tako kot o uspehih in zmagah. Točka B - smrt - je v družbi precej tabuizirana. A smrt je del življenja in o tem delu življenja je tokrat razmišljala Renata J. Roban, predsednica slovenskega Hospica.
Pričakovana življenska doba ljudi, ki so rojeni na začetku tega stoletja, je v najbolj razvitih državah višja od 80 let. Posamezni človeški rekord je celo višji od 120 let. Kakšni pa so rekordi med drugimi živimi bitji? Le malo kopenskih živali se lahko pohvali, da živijo tako dolgo, med temi je tudi človeška ribica. O tej fascinantni živali je spregovoril Gregor Aljančič (jamski laboratorij Tular), ki se je dotaknil tudi drugih organizmov, ki so sposobni tako dolgega ali celo daljšega življenja.
Balet je eden od najelegantnejših in najbolj cenjenih plesov. Ana Klašnja, članica SNG Opera in balet Ljubljana, nas popelje v svet tega plesa in razloži marsikateri presenetljivi statistični podatek, ki se dotika te umetnosti.
Igor E. Bergant je novinarstvu predan že več tri desetletja, večino časa soustvarja vsebine RTV Slovenija. Dolga leta smo ga poznali kot športnega novinarja, reporterja in urednika, kmalu pa bo minilo šest let, odkar je presedlal na mesto voditelja Odmevov. V uri pogovora nam je odprl vrata v svoje poglede na različne stvari.
Decembrski dobri možje so otrokom prinesli igrače. Ampak so vse igrače enako dobre in primerne za otroke? Kako sploh izbirati igrače? Na kaj je treba biti pozoren? V svet igrač nas popelje razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek.
Shaun Murphy je leta 2005 postal presenetljivi svetovni prvak v snukerju. O lepoti te igre in njenih težavah se je razgovoril v tokratni epizodi Številk.
Shaun Murphy je leta 2005 postal presenetljivi svetovni prvak v snukerju. Simpatični Anglež nas je popeljal v skrivnosti, lepote in pasti snukerja.
Srž življenja je improvizacija. Tako je vsaj prepričan Boštjan Napotnik Napo. V tokratni oddaji se je razgovoril o številnih poljih ustvarjanja, kjer prisega na improvizacijo: od kuhanja do oglaševanja, od igranja do glasbe.
Evropska vesoljska agencija je letos razpisala natečaj, v katerem je iskala najboljšo rešitev, ki bi posledično pomagala pri podaljšanju življenja misije Mars Express. Med 40 skupinami je zmagala slovenska, v kateri je sodelovalo sedem strokovnjakov iz Inštituta Jožef Stefan. Eden od teh je bil tudi Bernard Ženko, ki nam je razkril številne podrobnosti tekmovanja in nam predstavil koncept strojnega učenja.
Šah že dolgo velja za kraljevsko igro. V času hladne vojne je cel svet spremljal obračun Bobbyja Fischerja in Borisa Spaskega, pred desetletji pa dvoboje ruskih velikanov Garija Kasparova in Anatolija Karpova. Danes šahovskemu svetu vlada Norvežan Magnus Carlsen. V čudoviti svet genialne igre nas je popeljala prva slovenska velemojstrica Darja Kapš.
Moto podkasta Številke je od športa do znanosti, od veselja do vesolja. V 80. epizodi gostuje Matej Praprotnik, zaprisežen radijec, ki je pomagal pri nastanku Številk, dobro pa se znajde na različnih področjih - od športa do znanosti, od veselja do vesolja.
Črke in številke so si na videz različne, a v resnici so si precej podobne. To velja vsaj v svetu Karin Cvetko Vah, ki je profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko, pred leti pa je stopila tudi v svet pisateljevanja. Vstopite v njen svet!
Šport je že zdavnaj postal industrijska panoga, v katerem se pretakajo milijoni, a ne za vse. Kakšen je položaj športnega marketinga pri nas, kdo je športna blagovna znamka in zakaj ... V Številkah je gostoval Tomaž Ambrožič.
Slovenski jezik je dobil eno zadnjih temeljnih del - to je Sinonimni slovar slovenskega jezika. Vodja projekta Jerica Snoj nam razloži, zakaj sinonimni slovar in ne slovar sopomenk, zakaj smo tak slovar potrebovali in kdo sploh določa, kaj je sinonim.
Neveljaven email naslov