Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Hana Stupica prihaja iz slikarsko-ilustratorske družine. Čeprav je v mladosti ves čas ponavljala, da ne bo nikoli ilustratorka, je zdaj prav to. V pogovoru je razmišljala o bremenu in prednosti svojega priimka, živalih, ki jih upodablja, prejetih nagradah, otroškem ustvarjanju ..., ter osebnem. Vabljeni k poslušanju.
Gost druge epizode 8. sezone Številk je Igor Bračič aka Sadež iz glasbenega dueta Slon in Sadež. Širša javnost ga je pred tedni opazovala v "dialogu" s proticepilci, sicer pa vešč glasbeni in televizijski ustvarjalec. V pogovoru je razmišljal tudi o idealni obliki improvizacije, zakaj mu koncept klasičnega gledališča ni blizu, kako je izbiral imeni za svoji hčerki, snovanju TV-oddaje Kaj dogaja. Vabljeni k poslušanju.
Osma sezona Številk je v znamenju besede osebno. Sezono odpira sociologinja Jana Javornik.
Sedma sezona se je končala. Ob tej priložnosti le zahvala za vsa poslušanja, deljenja epizod in sodelovanje v anketah. Vrnemo se septembra!
Te dni mineva 30 let od osamosvojitve slovenske države. V tem času smo vam na MMC-ju pripravili več zanimivih zgodb, v eni na dogajanje gledamo skozi fotoaparat Barbare Čeferin, ki je takrat fotografirala dogajanje za Mladino, v zadnjih dveh desetletjih pa je znana kot ustanoviteljica prve galerije pri nas za umetniško fotografijo. Foto naslovne fotografije: Barbara Čeferin.
Primož Roglič je zadnja leta najboljši kolesar na svetu, že vse od jeseni je večino časa na prvem mestu kolesarske lestvice UCI, v tem času je dobil tudi dve Dirki po Španiji, lani pa je v Liegu postal prvi Slovenec, ki je dobil kolesarski spomenik. Cilj letošnje sezone je brez dvoma nastop na Dirki po Franciji. Na Tour se je zadnje tedne pripravljal v Tignesu, od koder se je javil tudi v Številke.
Petra Vladimirov je psihologinja, sociologinja, vzgojiteljica in ultratekačica. Na eni strani se v Vzgojnem zavodu Kranj ukvarja z otroci, ki imajo vedenjske in čustvene težave, na drugi pa premaguje številne kilometre na dolgih tekaških in gorskih preizkušnjah. V zanimivem razmišljanju je našla številne vzporednice.
Sociologinja Deja Crnović je pred leti doktorirala z analizo uprizarjanja spola v slovenski politiki. Svoje delo je nedavno prelila še v znanstveno monografijo Politika kot medijski performans, v katerem je analizirala šest politikov: Boruta Pahorja, Danila Türka, Lojzeta Peterleta, Katarino Kresal, Alenko Bratušek in Ljudmilo Novak. Foto: Barbara Čeferin.
Osrednja tema tokratne epizode o ekstremih so prehranjevalne motnje. Gostja 19. epizode je Urška Žigart, ki se je s tem ubadala v času obiskovanja srednje šole. Svojo težavo je premagala v približno dveh letih, hkrati pa odkrila talent za kolesarstvo. V Številkah govori o obeh temah, pa tudi fantu Tadeju Pogačarju.
Številke so neizprosne. Stoletne analize kažejo, da se podnebje ogreva, pri tem pa svoj odtis pušča tudi človek. Kakšno bo podnebje v prihodnosti? Kakšen ogljični odtis puščamo? Kaj lahko spremenimo? Kaj sploh je znanost? Na ta in podobna vprašanja je odgovorjal dr. Žiga Zaplotnik.
Matjaž Homar je po izobrazbi matematik, po poklicu inštruktor matematike, v prostem času pa velik ljubitelj nogometnega kluba Olimpija in športne statistike. V petih letih dela je popisal celotno statistično zgodovino kluba, tako je prišel do številnih spoznanj, ki jih med drugim širi tudi po spletu, kjer ga poznajo kot OptaŽabarja. V pogovoru je razmišljal od matematike, težav šolanja na daljavo do nogometa.
Zadnje leto našo realnost kroji pandemija novega koronavirusa. Znanstvenica in komunikatorka znanosti Zarja Muršič je v tem času veliko svojih naporov in energije posvetila preučevanju pandemije, zakonitosti, bolj ali manj skritih vzorcev in svoja spoznanja javnosti delila na razumljiv način. Ob obletnici nove realnosti je v Številkah govorila tudi o pomeni cepiv.
Pandemija novega koronavirusa se je začela pred dobrim letom. Že takrat so številni strokovnjaki opozarjali, da lahko prinese neslutne posledice, ki ne bodo vplivale le na zdravje, ena od teh je povečanje družinskega nasilja. Podatke o povečanju tega, sploh pa umorov in ubojev, je posredovala raziskovalka s Fizlozofske fakultete Jasna Podreka. Med drugim je govorila tudi o spolnem nasilju, o katerem se v zadnjem času v slovenski javnosti pogosteje govori.
Marsikdo ima domačega ljubljenčka: psa, mačko, ribico, ptiča ... Le malo ljudi pa ima doma medveda, tigra ali polarnega volka. Podkast Številke je tokrat obiskal ZOO park Rožman, za katerega že vrsto leto neumorno skrbi Jože Rožmanec, med drugim tudi za tako eksotične živali, kot so tiger, medved in polarni volk.
Izgorelost: bolezen 21. stoletja ali zgolj modna muha? Odgovore pozna psihoterapevtka Tina Bončina.
Smrt je bil knjigi napovedan že pred pol tisočletja, a tiskana knjiga še kar vztraja. Njeno kondicijo je preveril Miha Kovač.
Sezono ekstremov nadaljujemo z ultramaratonko Natašo Robnik, ki je na slovitem Spartatlonu osvojila tretje mesto.
Tokrat plujemo na presečišče ekstremnega vremena in fotografije, gost Marko Korošec je predstavil, kako lovi tornade in pri tem ustvarja čudovite fotografije.
Neveljaven email naslov