Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Gostja Številk je svetovna prvakinja in rekorderka v potapljanju Alenka Artnik.
Ekstreme tokra iščemo v arhitekuri.
Zemlja predstavlja le majhen košček v prostranem vesolju. Sprehod po ekstremnem vesolju nam je omogočila astrofizičarka Dunja Fabjan.
Nekoč smo temnopoltim ljudem rekli zamorci, pozneje črnci, zdaj sta oba izraza neprimerna. Kako se jezik razvija? Zakaj se razvija? Kdo določa občutljivost? Politično korektnost? Odgovore nam je pomagal poiskati jezikoslovec Boris Kern.
Ljudje živimo v okolju, ki nam je pisan na kožo. Na našem planetu obstajajo kotički, ki so veliko bolj neprijazni, a tudi tam se najde življenje. Gostja Nina Gunde Cimerman nam je predstavila nenavaden svet ekstremofilov.
Bipolarna motnja je stanje, v katerem človek niha med skrajnima oblikama počutja - od manije do depresije. Pisatelj Jaka Tomc je opisal svoje 15-letno obdobje, ko živi s tem stanjem.
Podkast Številke začenja sedmo sezono. Tokratna rdeča nit so ekstremi, več v pogovoru z Matejem Praprotnikom, prva epizoda pa bo izšla v petek, 4. septembra. Vabljeni k poslušanju.
Celotno šesto sezono smo se ukvarjali z vpršanjem, kaj nas dela ljudi. O tej temi je tokrat razmišljal nevrolog Zvezdan Pirtošek.
Zdi se, da doživljamo pomembne dogodke, ki bodo pustili opazno sled v zgodovinskih knjigah. Kako so take prelomnice doživljali in ocenjevali v antiki, nam je pomagal razložiti zgodovinar Gregor Pobežin.
Kako so kulturniki preživeli čas novega koronavirusa? V Številkah se je predstavila igralka in voditeljica Ajda Smrekar.
Jure Godler je v Številkah podoživel več kot 15 letno kariero, ki jo je oplemenitil tako na radiu kot televiziji.
Številne stvari se nam zdijo samoumevne, a resnica je daleč od tega. V času širjenja pandemije novega koronavirusa čutimo več hvaležnosti. Psihologinja Tina Kavčič nam je razložila ta koncept.
Novi koronavirus je bil vzrok za nastanek iniciative sledilnik, ki spremlja številke okrog širjenja. Gibanje je začel Luka Renko, v ekipi je že približno 100 ljudi.
Novi koronavirus je povsem spremenil našo realnost, tokrat se v Številkah pogovarjamo o odnosih, odgovore je poiskala psihiatrinja Breda Jelen Sobočan.
Številke v času širjenja novega koronavirusa predstavljajo različne vidike pandemije, hkrati pa še vedno odgovarjajo na vprašanje - kaj nas dela ljudi. Tokrat smo se pogovarjali z Nežo Prah Seničar, ki soustvarja televizijske oddaje za mlade.
Profesorica na Filozofski fakulteti v Mariboru Katja Košir je predstavila problem medvrstniškega nasilja, kako pogosto se pojavlja v šolah, kako se spoprijeti z njim, kakšna je vloga staršev, šole ...
Pred dogodkom Teden možganov na Številkah predstavljamo dve temi, prva je posvečena vprašanju, kako se ljubezen povezuje z možgani. Gost je doktor Gregor Majdič.
Tokratna epizoda Številk je bila posneta na simpoziju Kiberpank 2020, ki je potekal na Jesenicah. Organizator dogodka Simon Habjan je skupaj z Aljošo Harlamovom razložil, zakaj je gibanje spet vse bolj opazno.
Ninna Kozorog je bila zaradi svojega humanitarnega dela razglašena za Slovenko leta. V Številkah je govorila o svojem poslanstvu in kaj nas dela ljudi.
Neveljaven email naslov