Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Jure Longyka je eden najbolj prepoznanih in prepoznavnih glasov, ki delujejo v slovenskih medijih. Je avtor uspešnih glasbenih oddaj, med drugim že več kot 20 let ustvarja Izštekane. V Številkah je podoživel svojo pot in rast v tej oddaji, nekaj besed pa je namenil tudi Telstarju.
Intervju z avtorjem legendarne oddaje
Radijska oddaja Izštekani je po naključju nastala leta 1993, danes ima kultni status, saj za povabljene glasbene izvajalce pomeni veliko čast in izziv. Idejni avtor in voditelj oddaje Jure Longyka je gost aktualnega podcasta Številke, ki ga na MMC RTV Slovenija pripravljal Slavko Jerič.
Oddaja Izštekani je ena najbolj prepoznavnih znamk RTV Slovenija, a svoje korenine je pognala leta 1993 na Radiu Študent. Vsega je bil kriv tedanji glasbeni urednik Jane Weber, ki danes sicer dela na Radiu Slovenija. Longyka se spominja: “Radio Študent je malo poseben medij, saj je radikalen in alternativen. Mnoge sredinske stvari niso bile sprejemljive zgolj zato, ker so sredinske. Jaz sem bil na Radiu Študent na popstrani, pustili so mi delati te stvari. Sokoli so izdali ploščo ‘Satan je blazno zmatran’. Jane je to vedel, a v elitno oddajo Tolpa bumov je ni želel dati, ker je bila ta namenjena alternativni glasbi. Vseeno pa je plošči želel nameniti nekaj medijskega prostora in je predlagal, da jo predstavim jaz v svoji oddaji. Nekdo je navrgel, da bi bilo fino, če bi prinesli kitare in bi malo zaigrali. Takrat je bil aktualen MTV unplugged, mi smo to prevedli v Izštekane. V treh, štirih mesecih smo hitro izoblikovali v redno radijsko oddajo.”
Kako dolg je proces nastajanja? Lastnik žametnega glasu odgovarja: “To traja več mesecev. Že zdaj se dogovarjam z izvajalci za prihodnje leto, določeni so termini. Dogovarjamo se od 2 do 8 mesecev vnaprej, da imajo izvajalci dovolj časa za pripravo. Potem se vsa stvar pri izvajalcih melje in medi. Zame se izvedbena faza začne približno 14 dni pred oddajo s promocijo, nato z vso tehniko. Čeprav se imenujemo Izštekani, je ogromno kablov. Malce sem ‘kontrol frik’, zato hočem vse razumeti, da ne bi prišlo do zapletov.”
Izvajalci so mu vsebinsko zelo blizu: “Ustvarjam znotraj svojega glasbenega obzorja. Vabim izvajalce, ki jih praviloma tudi poslušam. Ta glasba mi nekaj pove in me nagovori. Glasba se mi mora zdeti super, vreči me mora na zadnjo plat … Ko je zadaj ta strast, takrat najbolje delam. Neki eros, strast do te glasbe mora biti. Ne morem se odpovedati svojemu okusu. To seveda ne pomeni, da je samo tisto, kar je v Izštekanih dobro. Kar je v Izštekanih, za tem zelo stojim.”
“Moja večna želja je Iztok Mlakar. Z njim sem se pogovarjal že v času Radia Študent. Takrat mi je bil naklonjen, a nikoli se nisva uskladila zaradi urnikov. Ko je oddaja prešla na Val 202, je začel veljati njegov embargo do velikih medijev, kjer se ne pojavlja, tako sem to upanje opustil.”
Do konca letošnje Lige NBA je ostalo eno samo vprašanje: Ali bo prvak Cleveland ali Golden State? O letošnji končnici najmočnejše lige na svetu sta razmišljala komentatorja Luka Štucin in Damir Rađenović.
Znanost zna marsikaj povedati o vesolju. To je nastalo pred 13,7 milijardami let, a kako se bo končalo? O tem je razmišljala profesorica Andreja Gomboc, ki na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko predava astronomijo in astrofiziko.
Boštjan Gorenc Pižama je v začetku leta 2014 predstavil stand up predstavo 50 odtenkov njive, v kateri išče gradnike Slovenstva. Jih je našel? Komik in prevajalec je tudi o tem razmišljal pred svojo 50. ponovitvijo predstave.
Dejan Zavec je aprila po treh letih spet osvojil naslov svetovnega prvaka. 39-letnik je pri koncu kariere, želi si združiti naslova v dveh kategorijah. Za Številke pa je spregovoril tudi o dvoboju stoletja, v katerem sta se merila Floyd Mayweather in Manny Pacquiao.
Anže Tomić je jeseni leta 2012 začel ustvarjati podcast Apparatus, ki je medtem zrasla v pravo mrežo, saj združuje šest različnih radijskih oddaj, ki živijo le na spletu. V tem času je ustvaril 100 Apparatusov, skupno število pa je zraslo prek 300.
Neil deGrasse Tyson je eden najbolj znanih astrofizikov na svetu. Lani se je podpisal pod izjemno uspešno dokumentarno serijo Cosmos: A Spacetime Odyssey, v kateri je na zanimiv in poljuden način povezoval znanost z napredkom človeške civilizacije.
Neil deGrasse Tyson je eden najbolj znanih astrofizikov na svetu. Lani se je podpisal pod izjemno uspešno dokumentarno serijo Cosmos: A Spacetime Odyssey, v kateri je na zanimiv in poljuden način povezoval znanost z napredkom človeške civilizacije.
Hala Tivoli je dopolnila 50 let obstoja. V tem času je gostila številne športne in kulturne dogodke. Ob tej priložnosti smo v Številkah gostili Tonija Cahunka, ki je posnel dokumentarni film o kultni dvorani.
25 let mineva od začetka oddaje Radio Ga Ga. Ta se je v četrt stoletja precej spremenil: menjala se je dolžina oddaje, termin, sodelavci ... Ostaja pa idejni vodja in avtor Sašo Hribar, ki je bil tokratni gost Številk.
Tina Maze je sezono svetovnega pokala končala na skupnem drugem mestu, na svetovnem prvenstvu pa je osvojila kar tri medalje. Črnjanka se še ni odločila ali bo nadaljevala kariero. O njej in njenih izjemnih dosežkih sta se razgovorila novinarja Vala 202 Aleš Smrekar in Igor Tominec.
Rodoslovno društvo Slovenije obstaja od leta 1995. Zakaj sploh kopati po svojih koreninah? S katerimi pripomočki si pomagamo? Kaj vse lahko odkrijemo? Na ta vprašanja nam je tokrat pomagal odgovoriti predsednik društva Peter Hawlina.
Statistični urad republike Slovenije je bil ustanovljen leta 1944. Takratni zavod je med letoma 1967 in 1981 vodil Franta Komel. Danes pri 91 letih še vedno razmišlja o družbi kot informacijski družbi, hkrati pa ime mnenje o številnih drugih stvareh: od Slavoja Žižka do aktualnih političnih tem.
Leto 2014 je bilo najtoplejše v Sloveniji od leta 1850, odkar obstajajo meritve. Napoved Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) predvideva, da se bo temperatura do leta 2050 dvignila še za dve stopinji Celzija. Koliko je za te spremembe kriv človek in koliko narava sama? Kaj lahko ljudje naredimo, da zajezimo te spremembe? V Številkah je svoje razmišljanje predstavila Tanja Cegnar (Arso).
Elitna angleška nogometna liga se je v sezoni 1992/1993 preimenovala v Premier League. V uvodni sezoni je v tej ligi igralo le osem odstotkov igralcev, ki niso prihajali z Otoka. Odstotek tujcev se je v naslednjih 15 letih dvignil na 40 odstotkov. Številne prihode nogometašev je analizirala doktorica statistike Nataša Kejžar.
Možgani so osrednji del telesa. A kaj natančno so možgani? Kako jih razumemo? Zaradi številnih filmov je naša interpretacija pogosto napačna. Nekaj mitov je pomagal razbliniti dr. Simon Brezovar.
V Osončju obstaja vsaj osem planetov. Znanstveniki so v zadnjih mesecih predstavili raziskavi, ki nakazujeta, da bi bilo lahko to število še višje. Zagotovo pa je precej višje število planetov izven našega Osončja. Trenutno so jih našli nekaj manj kot 2.000, znanstveniki pa predvidevajo, da jih je tam na milijarde. O planetih je razmišljal profesor Tomaž Zwitter.
Mineva leto dni od žleda, ki je v Sloveniji povzročil 429 milijonov evrov škode. Vsak prebivalec Slovenije je na svoj način doživel to naravno katastrofo, nekaj osebnih zgodb predstavljamo v Številkah.
Super Bowl že leta velja za najpomembnejši športni dogodek v Severni Ameriki. V finalu Lige NFL se bosta letos pomerila Seattle in New England. O obeh finalistih in razvoju ameriškega nogometa pri nas je razmišljal komentator Rok Grilec.
Medijski aktivist Domen Savič je ob koncu leta 2014 začel akcijo Medije v medije, s katero želi izboljšati kvaliteto slovenskih medijev. V Številkah je spregovoril o poteku akcije in ciljih, ki si jih je zastavil.
Cristiano Ronaldo je prepričljivo še tretjič prejel Fifino zlato žogo. Selektorji, nogometaši in novinarji so na drugo mesto postavili Lionela Messija, na tretje pa Manuela Neuerja. O rezultatih razmišlja eden od treh slovenskih glasovalcev novinar Andrej Stare.
Neveljaven email naslov