Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

"Z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje starostnikov, ki jih stres in druga občutja – od strahu do osamljenosti – v tem trenutku še posebej prizadenejo, so strokovnjaki z različnih področij in ustvarjalci programa Ars zasnovali medgeneracijsko glasbeno-literarno oddajo S skritim leskom se oglaša zakopan spomin. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?«
»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.«"

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

"Z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje starostnikov, ki jih stres in druga občutja – od strahu do osamljenosti – v tem trenutku še posebej prizadenejo, so strokovnjaki z različnih področij in ustvarjalci programa Ars zasnovali medgeneracijsko glasbeno-literarno oddajo S skritim leskom se oglaša zakopan spomin. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?«
»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.«"

"Z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje starostnikov, ki jih stres in druga občutja – od strahu do osamljenosti – v tem trenutku še posebej prizadenejo, so strokovnjaki z različnih področij in ustvarjalci programa Ars zasnovali medgeneracijsko glasbeno-literarno oddajo S skritim leskom se oglaša zakopan spomin. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?«
»Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.«"

V oddaji danes pozornost namenjamo Otroškemu in Mladinskemu pevskemu zboru RTV Slovenija. Oba zbora izvajata žanrsko raznovrstno glasbo in imata pomembno vlogo pri bogatenju našega radijskega arhiva. Prispevata pa tudi h kakovostnemu preživljanju prostega časa otrok in mladostnikov in utrjujeta zborovsko dejavnost, ki stremi h kakovosti in razvoju. V oddajo smo povabili zborovodkinjo Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija Anko Jazbec in zborovodjo Mladinskega pevskega zbora naše radijske hiše, Tomaža Pirnata. Z gostoma se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.

Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, največjega priznanja za igralsko umetnost na Slovenskem, je Peter Boštjančič, dramski in filmski igralec ter gledališki mentor. Čeprav je upokojen, še vedno igra, prav zdaj pripravlja Shakespeareovo igro Romeo in Julija v mariborskem gledališču. Tu in v celjskem gledališču je odigral največ vlog.
Svojo igralsko pot je začel že kot dijak, nadaljeval pa na ljubljanski akademiji; za vlogo Hamleta je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Sledilo je še veliko priznanj, poleg Borštnikovih tudi nagrada marija vera za življenjsko delo združenja dramskih umetnikov Slovenije. V utemeljitvi Borštnikovega prstana je Blaž Lukan zapisal: »Boštjančič se nenehno zaveda bivanjske teže, profesionalne resnosti in etične odgovornosti igre, ki jo praviloma spremljajo nezadovoljnost, dvom, strah in vztrajno iskanje smisla.« S Petrom Boštjančičem se pogovarja Brigita Mohorič.

V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo slišali nekaj značilne glasbe staroselcev, ki so od nekdaj naseljevali jugozahod tega, kar danes poznamo kot Združene države Amerike. Posnetki so pretežno iz štiridesetih let prejšnjega stoletja ali starejši, nabrani iz različnih virov. Slišali bomo petje pripadnikov ljudstev Taos, Sad Ildefonso, Papago, Valapai, Halasupai, Juma in še nekaterih drugih. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V tedenskem pregledu se bomo najprej lotili dejanj ministrstva za kulturo v zadnjih dneh: odpravilo je zadnje kulturno-varstveno mnenje ZVKDS o Pečečnikovem projektu Bežigrajski športni park, dvajsetim nevladnim organizacijam naložilo izselitev iz Metelkove do januarja in čez noč brez posvetovanj predlagalo spremembo pravilnika o strokovnih komisijah. Spominjamo se 30-letnice muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu in 40-letnice Galerije Murska Sobota, ki te dni z razstavo "Konkretna umetnost" gostuje v Galeriji v Velenju. Gostili bomo prejemnika poljske literarne nagrade angélus Gorana Vojnovića. Ogledali pa smo si tudi razstavo stolov Nike Zupanc v MAO na Fužinskem gradu in se pogovarjali z udeleženci 20. srečanja konservatorjev - restavratorjev na začetku tedna v Ljubljani.

Glasbena medigra.

Od poletja naprej smo si lahko v slovenskih kinematografih ogledali film Konje krast, posnet po istoimenskem romanu norveškega pisatelja Pera Pettersona. Režiral ga je Hans Petter Moland. Film je bil že deležen velike pozornosti. Na Berlinalu so ga nagradili s srebrnim medvedom za izjemen umetniški prispevek za fotografijo, prejel je pet norveških nacionalnih filmskih nagrad in je bil norveški kandidat za tujejezičnega oskarja v Glasgowu in Haifi. V slovenščini imamo prevedena romana Konje krast iz leta 2008 in V Sibirijo iz leta 2013. Oba je prevedla Marija Zlatnar Moe, izšla sta pri založbi Litera. Ta je pisatelja Pera Pettersona povabila v Slovenijo leta 2013, ko so o romanu Konji krast pisali esej slovenski maturanti. Takrat se je s Perom Pettersonom pogovarjala Tadeja Krečič.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravljata urednika Alma Čelik in Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Potem ko smo oddajo v prejšnjih mesecih namenili devetnajstim koncertom Filharmoničnega spletnega abonmaja, se danes vračamo k posnetkom najboljših komornih koncertov iz izmenjave Evropske zveze radijskih postaj. Tokrat boste lahko slišali posnetke s koncerta južnokorejske violinistke Hyeyoon Park in britanskega pianista Benjamina Grosvenorja, ki sta devetega junija letos v sklopu BBC-jevega niza Opoldanskih komornih koncertov nastopila v dvorani Wigmore v Londonu.
Glasbenika mlajše generacije sta na koncertu brez občinstva najprej izvedla Tri mite za violino in klavir, op. 30 Karola Szymanowskega, ki je navdih za skladbo našel v grški mitologiji ter Debussyjevi in Ravelovi glasbi, nato Violinsko sonato v A-duru Césarja Francka in za dodatek še Abendlied – Večerno pesem, zadnjo iz niza Dvanajstih skladb za male in velike otroke, op. 85 Roberta Schumanna. Zazvenela je v transkripciji za violino in klavir Leopolda Auerja.

V oddaji Izbrana proza lahko slišite humoristično zgodbo irskega pisatelja Alana McMonagla z naslovom Kako mi je sestra skoraj priskrbela zmenek s pornozvezdo. V središču je fant, ki mu hoče sestra – pravzaprav se kar preveč vtika v njegovo zasebno življenje – nujno priskrbeti dekle. Zgodbo je prevedla Anja Dottin Podgornik.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Nastopajo:

Gozdni ptič: Mirella Hagen – sopran,
Erda: Nadine Weissmann – mezzosopran,
Fafner: Andreas Hörl – bas,
Alberich: Albert Dohmen – bariton,
Mime: Andreas Conrad – tenor,
Brünhilda: Catherine Foster – sopran,
Popotnik: Wolfgang Koch – basbariton in
Siegfried: Stefan Vinke – tenor.
Posnetek je nastal tridesetega julija 2015 na Slavnostnih igrah v Bayreuthu. Festivalski orkester je vodil Kiril Petrenko.