35-letna Goričanka Natalija Šaver je umetnica s številnimi darovi: pianistka, skladateljica, klasična in sodobna glasbenica, ki raziskuje ustvarjalno stičišče klasične in sodobne glasbe ter svoje projekte že desetletje nadgrajuje ter umetniško krasi z ustvarjanjem ozračja ob pomoči različnih medijev. Izvira iz glasbene družine. Klavir je začela igrati že pri petih letih, saj je njen oče Benjamin prav tako pianist, glasbenica je tudi njena mama Eleonora. Diplomirala je dvakrat in se nato vključila še v pilotski program Arts Leadership PR pri Doni Gioii na univerzi Južne Kalifornije v Združenih državah Amerike. Po uspešnih projektih, kot so Infinity, Oltremare in Classico, se goriška pianistka zdaj predstavlja z novim z naslovom Atmospherica, ki je pravzaprav njen umetniški manifest. Z Natalijo Šaver se je pogovarjala Tatjana Gregorič.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Prirejeni odlomek iz knjige Daljna bližina neba (Štirje časi – Jesen), Lj. 2010, str. 579–81.

Moj pokojni prijatelj Vasja Cerar je pred tremi desetletji prevedel klasično zbirko zenovskih koanov, kratkih meditacijskih zgodb s skupnim naslovom »Vrata brez vrat«, po japonsko Mumonkan. Znameniti 19. koan z naslovom Vsakdanje življenje je pot se glasi takole:
»Kaj je Pot?« je Džošu vprašal Nansena.
Nansen je rekel: »Vsakdanje življenje je Pot.«
»Kako naj jo najdem?«
»Čim bolj jo iščeš, tem bolj se odmikaš od nje,« je rekel Nansen, Džošu pa je vztrajal: »Če naj ne iščem Poti, kako naj jo najdem?«
»Pot, ki jo iščeš, ni stvar spoznanja ali nevednosti. Spoznanje je slepilo, nevednost je zmeda. Brezmejen in čist kot poletno nebo boš, ko prideš na pot, ki je dvom ne doseže. Zato ne sprašuj, katera je prava in katera neprava pot, kajti nobena ni dobra in nobena slaba.«
Ob teh besedah je Džošu doživel razsvetljenje.
Tudi slavni lesorezi japonskega slikarja Hirošige, mojstra krajinskega slikarstva iz 19. stoletja, so v tem sublimno zenovskem pomenu vsakdanji, so onstran spoznanja in nevednosti. Na Hirošigovi sliki z naslovom Jesenski mesec nad reko Tamo vidimo veliko, belo polno luno, nebo in reko, dve turkizni modrini, ki odsevata druga v drugi, in ob bregu reke stari vrbi, kakor da v vetru stegujeta veje tja k drobnim ljudem, čolnarju in popotniku ter ribičema; in tam sta tudi sključeni ženski postavi na produ in skupinici ljudi v daljavi, na drugem bregu pa vasica, drevesa, gore, obzorje, osvetljeno z belo mesečino … kako preprosto in kako popolno!
Zdi se, da se ljudje, ujeti v ta večni trenutek ob reki Tami, ne sprašujejo, ali je pot, ki so jo dotlej prehodili, prava ali ni, ali je dobra ali slaba, in najbrž so ravno zato njihove duše »brezmejne in čiste kot poletno nebo«, kot pravi koan – toda jesenske melanholije tega prizora vendarle ni mogoče spregledati. Prizor nas spominja na Bashov otožni haiku: »Po tej poti / v jesenskem somraku / ne hodi nihče« – se pravi, noben jaz, noben ego, tu je le duh zena v svoji polni praznini. Ali drugače rečeno, po poti hodi »ne-kdo«, kakor piše v nekem drugem, tokrat Busonovem haikuju: »Nekdo je prišel / in obiskal nekoga / nekega jesenskega večera«. – Mi pa, živi ljudje ob vselej bežeči reki sveta, na vzhodu in zahodu, nekdaj in danes, se vseeno sprašujemo, katera pot je prava in katera ni. To se moramo spraševati, če hočemo napredovati na naši skupni, človeški in zgodovinski Poti.

O novinarski konferenci, kraljicah, smetarjih, vročini in jesenskih počitnicah so najmlajši iz Cerkelj na Gorenjskem, Logatca, Kranja in s Ptuja razpravljali ta teden v naši jutranji rubriki Dobro jutro, otroci. Pripravili smo izbor najbolj iskrivih izjav.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kdaj ste nazadnje odpotovali v neznan kraj? Ste s seboj vzeli vodnika ali vodiča? Se pomen besede vodnik spremeni, če spremenimo mesto naglasa in rečemo vódnik? In kdo je tisti, ki nam doma zamenja električno napeljavo ali popravi računalnik – so to elektrikarji in računalnikarji ali električarji in računalničarji? O vsem tem izveste več v rubriki KIKS, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.

Za tokratni Radijski ringaraja se bomo odeli v jesenske barve. Skakali bomo po lužah, se metali v nagrabljeno listje in za noč čarovnic prestrašili svoje starše. Naši sogovorniki bodo tretje- četrto- in petošolci Osnovne šole Mladika na Ptuju. Z nami bodo delili tudi svoje najlepše jesenske spomine.

Skladatelji so od nekdaj poskušali v glasbo ujeti različne občutke, dogodke ali zvoke iz narave. Tako je Antonio Vivaldi v obdobju baroka z glasbo poskusil zvočno naslikati letne čase. Nastal je cikel Štirje letni časi, v katerem ima vsak čas svoj značaj in zgodbo. Jesensko vam bo zdaj predstavil Violinček.

Vesela šola je izobraževalni projekt, v katerem osnovnošolci od 4. do 9. razreda na hudomušen in igriv način širijo svoje splošno znanje ter spoznavajo različna zanimiva področja. Ob 50-letnici njenega delovanja se bomo družili z mladimi, ki so na tem tekmovanju blesteli, z nami pa bosta tudi urednica Vesele šole in ena izmed mentoric. Veselo, tudi z rubrikami o športu, kulturi in glasbi, se bomo imeli v soboto med 9.00 in 11.00.

Zakaj se je ustavilo financiranje slovenske filmske produkcije? Kako je bil v filmih prikazan Berlinski zid v obdobju razdvojene Nemčije? Kakšen vpliv je imel Nevidni človek Jamesa Whala na žanr grozljivke? Ta vprašanja si bomo zastavili v tokratni oddaji Gremo v kino. Poleg tega bomo poročali o razstavi, posvečeni življenju in delu Federica Fellinija; odprli so jo v novih prostorih Slovenske kinoteke.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je pred dnevi gostovala zasedba Prismojeni profesorji bluesa.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Pandemija nekaterim uničuje, drugim pa gradi politične kariere. S sočutnim in izbranim načinom komunikacije si je superzvezdnica novozelandske politike priborila vnovičen premierski mandat. Pa tudi voditelj, ki velja za politični antipod Jacinde Ardern, si intenzivno prizadeva za še eno izvolitev. Predsedniška kampanja v Združenih državah Amerike se bliža vrelišču. Vse bolj razgreto pa je tudi na osi Bruselj-London, na kateri se kljub nedavnemu dramatiziranju z odhodom od pogajalske mize vendarle še naprej pogovarjajo, kako naprej po novem letu, ko bo napočil čas za de facto brexit.

Plan B je knjiga o podnebnih spremembah, ki pa – kot pravi avtor – ne želi naštevati številk in dejstev ter nizati apokaliptičnih podob, ampak predvsem predstaviti že delujoče načine spopadanja s podnebno krizo po vsem svetu, pa naj gre za majhne zgodbe zelene transformacije, kakršna poteka na samooskrbnem grškem otoku Tilos, za vsedržavne politične odločitve za spremembo, kot so jih sprejeli na Islandiji ali Norveškem, ali pa za globalno povezano zgodbo električne mobilnosti, ki teče vse od bolivijskih rudnikov litija do proizvodnje električnih baterij na Kitajskem. O priložnostih in pasteh, ki jih ponuja zelena transformacija, v tokratnem Sobotnem branju govorimo z avtorjem knjige, dolgoletnim poročevalcem iz vojn in kriznih žarišč Boštjanom Videmškom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V družini magistra Rudija Pančurja je glasba nepogrešljiv sestavni del vsakdanjika. Oba z ženo Tino sta namreč akademsko izobražena glasbenika, ki sta se na ljubljanski akademiji za glasbo tudi spoznala. Njuna sinova sta si resda našla druge načine preživljanja prostega časa, vendar ju glasba spremlja že od malih nog. In ker lahko ustvarjalni navdih včasih potrka na vrata tudi sredi noči, je v prav vseh sobah njihovega stanovanja gneča inštrumentov, predvsem s klaviaturami. Sedanjega režiserja zvoka, magistra Rudija Pančurja, ki je v vlogi urednika uredništva glasbenega in razvedrilnega programa vrsto let sooblikoval glasbeno podobo prvega programa Radia Slovenija, je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.

Spremljamo nori ples koronavirusa. Spet imamo epidemijo, za veliko večino prvič v življenju tako imenovano policijsko uro, na drugi strani pa bolnike poldrugi mesec na intenzivni negi in izčrpane zdravstvene delavce. V ustavljenih gospodarskih panogah se borijo za preživetje in od vlade terjajo izdatnejšo pomoč. V oddaji skušamo pojasniti, kaj se dogaja in kaj nas čaka. Komentiramo tudi, kaj se dogaja širše v mednarodni skupnosti 75 let po ustanovitvi Organizacije združenih narodov. Tam vir negotovosti ni le pandemija, v zadnjem času so bile to tudi nepričakovane odločitve ameriškega predsednika Trumpa, ki se bori za vnovično izvolitev. O vseh teh in drugih ključnih dogodkih v našem kritičnem pregledu tedna.

Tokratno poreobleko posvečamo zasedbi Guns 'n' Roses.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Malo račko zanima, kdo je.\t
Pravljico pripoveduje Jana Osojnik.
Napisala jo je Jana Milčinski.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 1993.

Na Prvem je na vrsti druga oddaja iz cikla treh oddaj o Ericu Claptonu. Nocoj boste slišali pesmi Roberta Johnsona v Claptonovi izvedbi.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V biografskem romanu Rane naših bratov spremljamo usodo francoskega Alžirca Fernanda Ivetona. Francoski pisatelj Joseph Andras (1984) je delo zasnoval po resnični osebnosti – Fernandu Ivetonu (1926–1957), ki se je vključil v alžirski osvobodilni boj; bil je borec osvobodilne fronte (FLN) ter edini obsojen na smrt z giljotino. Francoska država ga je obsodila, ker je postavil bombo v neobljudenem delu tovarne, v kateri je bil zaposlen. Kot je dejal sam, s tem dejanjem ni želel nikogar raniti, zato je tudi skrbno izbral kraj in uro; želel je predvsem izraziti protest. Andrasa so za romaneskni popis življenja Ivetona nagradili z Goncourtovo nagrado za najboljši knjižni prvenec, avtor pa je nagrado zavrnil, ker z njo ni želel prispevati k instrumentalizaciji tematike, ki jo obravnava v knjigi; hkrati pa tekmovalnost tudi nasprotuje načelom, za katera se zavzema, lahko preberemo na platnici romana. V slovenščino je delo prevedla Jasmina Žgank, za oddajo pa smo izbrali odlomek iz sojenja Ivetonu.

Shemekia Copeland: Uncivil War. Boj za državljanske pravice je spet postal ena osnovnih tematskih prioritet ameriških ozaveščenih glasbenikov.