Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Tina Ogrin, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja.
Sledila bo oddaja Skladatelj tedna, v kateri bo Primož Trdan predstavil godalne kvartete Bele Bartoka. Halsey Stevens, eden prvih preučevalcev Bartokove glasbe, je menil, da se lahko ravno prek teh kvartetov najbolj poglobljeno približamo skladateljevemu delu, prav tako pa tudi slogovnim in formalnim spremembam, ki so spremljale Bartokovo ustvarjanje.
Veliki džezovski orkestri - big bandi so v zgodovini imeli pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. V oddajo Orkestralni jazz, ki jo pripravlja Hugo Šekoranja boste poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.
V oddaji Koncertni dogodki na tujem Polona Kováčič izbira koncerte iz ponudbe Evroradijske mreže radijskih postaj. Tokrat se odpravljamo na v Pariz, kjer je 24. septembra potekal Inavguralni koncert Cristiana Măcelaruja kot novega glasbenega direktorja Francoskega nacionalnega orkestra. Koncert se je pričel s odprl s Preludijem k Favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja. Redko slišana Druga simfonija Camilla Saint-Saënsa, delo takrat mladega štiriindvajsetletnega skladatelja, je sklenila program, med oba francoska glasbenika pa je zdrsnil Sergej Rachmaninov, čigar vrhunski Drugi koncert za klavir in orkester je poustvaril pianist Benjamin Grosvenor, ki je v tej sezoni rezidenčni umetnik Francoskega radia.
V oddaji Zborovska glasba, ki jo pripravlja Brigita Rovšek, vas vabimo k spremljanju dveh del iz železnega zborovskega repertoarja: Maše v g-molu in Slavnostnega Te Deuma Ralpha Vaughana Williamsa. Maša bo zvenela v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta, Te Deum pa bodo izvedli Zbor westminstrske opatije, organist Timothy Farrell in dirigent Douglas Guest.
Oddajo Glasba, gledališče in jazz pripravlja Aleksander Golja, v njej pa boste poslušali glasbo iz musicala Fantom iz opere. Istoimenski roman francoskega pisatelja Gastona Lerouxa je po delih izhajal v francoskem dnevniku Le Gaulois med 23. septembrom 1909 in 8. januarjem 1910 in mu je sprva precej slabo kazalo. Njegova prodaja je bila nizka, pa tudi tiskanje so večkrat preklicali. Ubogemu začetku navkljub, danes roman velja za klasiko francoske literature.
V oddaji Glasba našega časa, ki zaključuje glasbeno druženje na Programu ars, pa boste poslušali prerez dosedanjega opusa beloruske skladateljice Oksane Omelčuk, ki v polistilistični maniri meša swingovske topose z baročno motoriko. Plošča je izšla lani pri založbi Wergo, oddajo pa tokrat pripravlja Lovrenc Rogelj.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jožica Čertov je leta 1985 objavila svojo edino pesniško zbirko Pesmi iz listja. V Lirični utrinek smo uvrstili njeno pesem hoditi, objavljeno istega leta v antologiji koroškega pesniškega branja z naslovom V lunini senci (uredila sta jo Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner).

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V drugi oddaji iz niza o skladatelju tedna, Beli Bartoku, se obračamo k njegovim godalnim kvartetom. Halsey Stevens, eden prvih preučevalcev Bartokove glasbe, je menil, da se lahko prav s temi kvarteti najbolj poglobljeno približamo skladateljevemu delu, pa tudi slogovnim in formalnim spremembam, ki so spremljale Bartokovo ustvarjanje.

V oddaji gostimo organista Daliborja Miklavčiča. Poleg orgel igra tudi na druge inštrumente s tipkami, med njimi so glasbila, ki so v preteklih stoletjih prešla iz rabe, danes pa jih lahko ponovno slišimo na koncertnih odrih.
Z umetnikom se je pred nekaj leti pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.

V oddaji bo zvenela glasba Bojana Adamiča, na današnji dan namreč mineva natanko 25 let od njegove smrti. Vsestranski glasbeni ustvarjalec, dirigent in skladatelj je pisal vse glasbene zvrsti, od resne glasbe do šansonov, popevk ter glasbe za gledališče in film. Komponiral je za pihalne in simfonične orkestre ter za jazzovske in zabavne ansamble. Njegov umetniški vzpon se je začel takoj po drugi svetovni vojni, ko je kot zrel in izkušen glasbenik razvijal slovensko zabavno glasbo in iskal nove glasbene poti.

Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu.
23. oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan ''Krošnjarski patent''. Ta je dal ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju pravico do trgovanja z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji bosta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihélič. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Novi glasbeni direktor Francoskega nacionalnega orkestra Cristian Măcelaru je prvi koncert v tej sezoni 24. septembra na pariškem radiu odprl s Preludijem k Favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja, ki nas navdušuje že več kot 120 let. Redko slišana Druga simfonija Camilla Saint-Saënsa, delo takrat mladega štiriindvajsetletnega skladatelja, je zaokrožila program, med oba francoska glasbenika pa je zdrsnil Sergej Rahmaninov, čigar vrhunski Drugi koncert za klavir in orkester je poustvaril pianist Benjamin Grosvenor, ki je v tej sezoni rezidenčni umetnik Francoskega radia.

Romski jezik šteje v Evropi več kot 1000 narečij, v Sloveniji poznamo vsaj štiri: prekmursko in dolenjsko romščino, narečje, ki ga uporabljajo gorenjski Sinti, in romščino priseljenih Romov z balkanskih območij. Razlike med narečji so velike, saj se govorci razumejo le na najosnovnejši ravni, tudi štejejo različno. Dolenjski Romi štejejo v romščini do 4, naprej pa v slovenščini in hrvaščini; prekmurski Romi štejejo do 10 v romščini.
V Sloveniji šele v zadnjih 15 letih opazneje nastajajo pisni viri v romskem jeziku. Redno ga uporabljajo predvsem starejše generacije in je omejen na zasebno okolje, zato se kažejo znamenja izumiranja.
Pred svetovnim dnevom romskega jezika, ta je 5. novembra, bo gostja oddaje Samanta Baranja, ki ji je romščina materni jezik. Slovenščine se je učila v vrtcu in potem uspešno nadaljevala šolanje vse do konca študija. Njeno raziskovalno področje so romski jezik ter vzgoja in izobraževanje romskih otrok. Na Pedagoškem inštitutu je delovala kot raziskovalka v Razvojno-raziskovalnem centru pedagoških iniciativ Korak za korakom, je tudi ustanoviteljica Romskega akademskega kluba.

Spoštovani poslušalci, nocoj zaradi bolezni žal ne bomo mogli predvajati druge nadaljevanke 50 let Naše pesmi.
Upamo, da bomo vrsto petih oddaj lahko nadaljevali prihodnji teden.
Prosimo za razumevanje.

Vabimo pa vas k spremljanju dveh del iz železnega zborovskega repertoarja: Maše v g-molu in Slavnostnega Te Deuma Ralpha Vaughana Williamsa.

"... Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se bodete morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati? ...“

V terminu, ki je rezerviran za radijski roman na tretjem programu, bomo prvič prebirali Tavčarjevo povest Cvetje v jeseni. Tavčar je svojo povest leta 1917 objavil v Ljubljanskem zvonu s psevdonimom Emil Leon.

Za radio so Cvetje v jeseni pripravili ustvarjalci slovenskega programa Radia Trst A pod režijskim vodstvom Marka Sosiča. Glasbo za radijski roman v 25-ih delih je ustvaril tržaški skladatelj Aleksander Vodopivec. Pripoveduje dramski igralec Tone Gogala.

Jožica Čertov je leta 1985 objavila svojo edino pesniško zbirko Pesmi iz listja. V Lirični utrinek smo uvrstili njeno pesem hoditi, objavljeno istega leta v antologiji koroškega pesniškega branja z naslovom V lunini senci (uredila sta jo Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner).

Muzikal Fantom iz opere je nastal po knjižni predlogi. Istoimenski roman francoskega pisatelja Gastona Lerouxa (gastóna lerúja) je po delih izhajal v francoskem dnevniku Le Gaulois (le goluá) od 23. septembra 1909 do 8. januarja 1910 in mu je sprva precej slabo kazalo. Prodaja je bila majhna, pa tudi tiskanje so večkrat preklicali. Kljub slabemu začetku pa danes roman velja za klasično delo francoske književnosti.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

V oddaji govorimo o italijanskem pisatelju in znanstveniku Umbertu Ecu. Živel je med letoma 1932 in 2016. Je pomemben predstavnik postmodernizma v književnosti, njegovo znanstveno delo semiotika in medievalista pa je ključno vplivalo na njegova literarna dela. Po njegovem se je književnost v zgodovini izčrpala, tako da novo ni več možno, možno je samo ponavljanje. Iz drobcev prejšnjega nastajajo nove kombinacije, to pa vzpostavlja dialog literature z literaturo. Oddajo je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in vanjo vključil odlomke iz treh Ecovih romanov: Ime rože, Foucaultovo nihalo in Baodolino v prevodih Srečka Fišerja in Vasja Bratine.
Interpretiral bo Branko Jordan.
Sodelujejo tudi: bralka Lidija Hartman, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar in režiser Alen Jelen.

Tokrat bomo poslušali prerez dosedanjega opusa beloruske skladateljice Oksane Omelčuk, ki v polistilistični maniri meša swingovske topose z baročno motoriko. Plošča je izšla lani pri založbi Wergo.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Janez Grm, avtor kratke zgodbe z naslovom Joj, ki je bila odkupljena na letošnjem Arsovem natečaju, odstira pogled v življenje mlade ženske, ki beži pred očitno naporno in neprijetno stvarnostjo. Z malo besedami živo opiše na trenutke mračno nočno dogajanje in kako ga doživlja osrednji lik.
Interpretira Lena Hribar.