Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih oddaj na porgramu ARS.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Slovenski pesnik in pravnik Igo Gruden iz Nabrežine pri Trstu je ob koncu prve svetovne vojne v Ljubljanskem zvonu objavil pesem Grem skozi noč. Interpretiral jo bo dramski igralec Tomaž Gubenšek.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zborovska glasba nas lahko navdihne in razvedri. Lahko pripoveduje zgodbe, izraža občutke ali ? ob pomoči človeških glasov ? združuje različne kulture. Predvsem pa povezuje ljudi, združene v pesmi in namenu ter v istem dihu.
Dragi poslušalci, vabimo vas k spremljanju prve polovice sklepnega koncerta Festivala Gondvana v Sydneyju. Posnetek je nastal julija lani v tamkajšnji operni hiši, nanj pa se je ujelo 9 odličnih otroških in mladinskih zborov z vsega sveta. Danes se bomo posvetili prvim petim, to bodo:
dekliški zbor Tiara stolnice v Rigi iz Latvije,
japonski otroški zbor Nagoya,
Bostonski otroški zbor iz Združenih držav Amerike,
francoski »La cigale de Lyon«
in Eksperimentalni srednješolski zbor iz Guandonga na Kitajskem.
Ansambli so se zbrali tudi v počastitev 30-letnice Sydneyjskega otroškega zbora.

Dragica Čadež je na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končala študij kiparstva in diplomirala ter opravila specialko pri akademskem slikarju Borisu Kalinu. Ustvarja tako malo kot monumentalno plastiko v lesu in glini in sodi med najopaznejše slovenske moderniste. Od leta 1963 je sodelovala na več sto razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in v mednarodnem prostoru. V dosedanjem več kot petdesetletnem ustvarjanju je prejela številne nagrade, med drugimi leta 1986 nagrado Prešernovega sklada in leta 2003 Žagarjevo nagrado za življenjsko delo na področju šolstva. Od leta 1989 je aktivno delovala na področju pedagogike in leta 2004 prejela naziv zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Je pobudnica, ustanoviteljica in organizatorka Mednarodnega trienala keramike UNICUM. prav zdaj svoja dela predstavlja na pregledni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. Z Dragico Čadež se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

V Surinamu, nekdanji nizozemski koloniji v Gvajani, je več skupnosti potomcev pobeglih sužnjev, ki so v notranjosti celine, daleč od obalnih področij plantaž, oblikovali prav posebne skupnosti. Vsaka je preplet različnih kultur. Ena izmed takih skupnosti je tudi Saramaka, v katere glasbi in obredih najdemo značilnosti številnih afriških kultur in jezikov, poleg tega pa še svete obredne jezike, posvečene bogovom, ki so jim pomagali preživeti v divjini. Tokrat se bomo v Oddaljenih zvočnih svetovih potopili v zvočni svet Saramakov in njihove čarovnije preživetja. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo raznovstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V tednu, ko smo se 3. decembra spomnili 220-letnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, sta bila naša gosta prejemnika Prešernove nagrade pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko Simono Škrabec, prejemnico Lavrinove diplome in Zdenko Badovinac, prejemnico nagrade Igorja Zabela. Preverili smo, kaj so govorili na okrogli mizi o sodelovanju umetnosti v inovacijah za prihodnost in kaj ponuja spletni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX v Mariboru.. Vabimo pa tudi na te dni odprto razstavo „Tehnika za šport“ v Tehniškem muzeju v Bistri.

Glasbena medigra.

Poleti je Češko republiko pretresel literarni škandal, ki je kmalu dobil politični priokus: pisatelj Jan Novák je predstavil prvo češko biografijo o Milanu Kunderi, češko-francoskem pisatelju, ki je dosegel svetovni sloves, vendar na Češkem pogosto vzbuja pohujšanje. Devetsto strani dolga knjiga se posveča Kunderovemu življenju na Češkoslovaškem pred emigracijo v Francijo leta 1975. Opisuje začetke njegove literarne kariere, tudi njegovo sprejemanje stalinizma, menjavanje partneric in domnevno sodelovanje z Državno varnostjo, češkoslovaško tajno policijo. Knjiga je sprožila senzacijo, odzivi v tradicionalnih in družbenih medijih pa so precej mešani. Po mnenju Radke Denemarkove, ene največkrat nagrajenih sodobnih čeških pisateljic, literarne zgodovinarke in prevajalke nemške književnosti, se češka družba z obdobjem pred letom 1989 še niti ni začela soočati; to je povedala v pogovoru z urednikom Filipom Noubelom. Pogovor je prevedla Tatjana Jamnik.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Predstavljamo baletno glasbo s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Danes bomo predvajali posnetke s koncerta violinista Renauda Capuçona in pianista Andrása Schiffa, ki sta osemindvajsetega julija lani nastopila v krajevni cerkvi v švicarskem Verbierju v sklopu tamkajšnjega slovitega poletnega festivala. Izvrstna glasbenika sta izvedla glasbo Clauda Debussyja, Roberta Schumanna, Césarja Francka in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ker je termin oddaje omejen na šestdeset minut in ker smo Franckovo "Violinsko sonato" slišali že prejšnjo soboto, jo bomo tokrat izpustili iz sporeda predvajanja. Lahko pa boste slišali "Violinsko sonato v g-molu" Clauda Debussyja, Schumannovo "Sonato za violino in klavir št. 2 v d-molu, op. 121" in 'Adagio' iz "Violinske sonate št. 33 v Es-duru, K. 481" Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki je zvenel za dodatek.

V glavnih vlogah nastopata podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj.
Interpretira Blaž Šef.

28. novembra 2020 je minilo natanko 50 let odkar je bila ustanovljena založba ZKP Radiotelevizije Slovenija, nekdaj imenovana Založba kaset in plošč, danes Založba kakovostnih programov. Ob tej priložnosti bomo v današnji posebni oddaji, posvečeni tej obletnici, predstavili delovanje založbe in njen pomen za ohranjanje kakovostnih programov na nosilcih zvoka. V studiu gostimo Mojco Menart, muzikologinjo in vodjo založniške dejavnosti založbe ZKP in Žarka Ignjatovića, kitarista, ki je pri tej založbi izdal več plošč. Na telefonski zvezi v oddaji sodelujeta tudi skladateljica Nina Šenk in doktor muzikologije, skladatelj in glasbeni kritik, Gregor Pompe.

Slovenski pesnik in pravnik Igo Gruden iz Nabrežine pri Trstu je ob koncu prve svetovne vojne v Ljubljanskem zvonu objavil pesem Grem skozi noč. Interpretiral jo bo dramski igralec Tomaž Gubenšek.

»Ne moreš si misliti, kako me obseda vsebina tega dela. Kako sem hvaležen, da se lahko izognem banalnim faraonom, etiopskim princesam, smrtonosnim napitkom in drugim šablonskim zgodbam! Kakšno poetično bogastvo skriva v sebi Onjegin!«
S tem je Čajkovski seveda mislil na roman v verzih Aleksandra Puškina z enakim naslovom iz leta 1833. Skladatelj je pesnitev spretno predelal v libreto; tudi po zaslugi tega je opera, ki jo bomo poslušali nocoj, del železnega repertoarja. Nastopajo:

Kapitan in Zarecki: Dan Paul Dumitrescu – bas,
Filipjevna: Larisa Djadkova – mezzosopran,
Lárina: Helene Schneiderman – mezzosopran,
Olga: Ana Gorjačova – mezzosopran,
Gremin: Dimitrij Ivaščenko – bas,
Lenski in Triquet: Bogdan Vokov – tenor,
Tatjana: Nicole Car – sopran in
Onjegin: Andre Scheun – bariton.
Posnetek je nastal enaintridesetega oktobra na Dunaju. Zbor Slovaške filharmonije in orkester Dunajske državne opere je vodil Tomáš Hanus.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Nemška pesnica Dorothea Grünzweig se je rodila leta 1952 v bližini Stuttgarta, od leta 1989 pa živi na Finskem. Življenje na daljnem severu, tujstvo, narava, umetnost in ljudje, predvsem pa cela paleta zimskih občutij, vse to so sestavni deli njene poezije. Nekaj pesmi iz zbirke Stekleni glasovi bosta interpretirali igralki Romana Šalehar in Vesna Jevnikar. Prevod Tesa Drev.