Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriški pesnik, pisatelj in esejist je imel precej težko življenje, zato ne preseneča, da je v svojo poezijo pogosto vtkal trpke in temačne drobce. Toda Carver je premagal oziroma rešil večino svojih težav, zato prav tako ne preseneča, da je temne motive pogosto osvetlil z žarkom, trenutkom lepote, upanja, sreče.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V peti oddaji iz cikla o glasbi in življenju Georga Muffata se bomo posvetili njegovi glasbi po italijanskem vzoru. Med študijem v Rimu je Muffat napisal štiri ansambelske sonate pod vplivom Corellijevih slovitih concertov grossov. Pozneje je skladbam dodal še peto ter jih po vrnitvi v Salzburg leta 1682 objavil pod naslovom Armonico Tributo. Skladbe je pozneje predelal in jih leta 1701 izdal v nekoliko drugačni različici.

Pred desetimi leti se je 26-letni tunizijski prodajalec sadja in zelenjave, obupan nad življenjskimi razmerami, polil z bencinom in zažgal. To je bila iskrica, ki je sprožila množične proteste najprej v Tuniziji in potem v drugih državah na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Pričakovanja glede demokratizacije in boljšega življenja so bila velika, a sanje so se za večino prebivalcev spremenile v moro. Kakšna je ta regija po desetih letih? Več v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.

Za današnjo oddajo smo izbrali glasbo angleškega skladatelja Benjamina Brittna. Skladbo Ceremony of Carols – Slavnost kolednic, op. 28 je namenil za deški zbor, solo glasove in harfo. Besedilo, ki ga je vzel iz zbirke Angleška plejada kratkih pesmi, je oblikoval v enajst stavkov, glasbo pa je skomponiral leta 1942, ko se je iz Združenih držav Amerike z ladjo vračal v Anglijo. Delo, namenjeno izvajanju v božičnem času, temelji na gregorijanski antifoni Hodie Christus natus est – Kristus danes se je rodil. Poslušali ga bomo v izvedbi harfistke Rude Kosi in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Matevža Fabijana.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji predstavljamo glasbo kitarista in skladatelja Žarka Živkovića. Vrsto let je nastopal kot jazzovski kitarist v različnih zasedbah, po diplomi iz klasične kitare na ljubljanski Akademiji za glasbo pa se v zadnjih letih posveča predvsem komponiranju. Glasbo piše za solistične inštrumente, različne komorne zasedbe in orkestre. Posebno mesto v njegovem opusu ima glasba za klavir.

Tokrat se bomo spraševali o tem, kako je bilo v zadnjem letu z restavriranjem slovenskih filmov in kakšni so načrti za prihodnost, predvsem za letošnje leto. Izjemni Angel uničenja Luisa Bunuela bo izhodišče za razmislek o filmskih odzivih ljudi na grožnje od zunaj in na ujetost. Poleg tega bomo ob filmu Dan gneva, režijskem prvencu Raúla Arévala, ki bo na sporedu v soboto na Televiziji Slovenija v rubriki Sedmi pečat, razmišljali o žanru filma maščevanja.

Nadaljena balerina je razpeta med strastno predanostjo plesu in ljubeznijo do mladega skladatelja. Ko ne zdrži več pritiskov, skoči pod vlak, nato pa s poslednjimi močmi prosi, naj ji sezujejo rdeče baletne copate. Brian Easdale je leta 1948 prejel nagrado oskar za izvirno glasbo k plesno-filmskem muzikalu Rdeči čeveljci…

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Les v sebi skriva številne skrivnosti, če jih le znamo razbrati. Vsakdo ve, da lahko s preštevanjem kolobarjev v lesu oziroma branik ugotovimo starost posekanega drevesa, in ožje ko so branike, počasnejša je bila rast. A iz tega specifičnega vzorca, kako si sledijo leta boljše in slabše rasti, lahko izvemo tudi, kdaj in morda tudi kje je drevo rastlo.

"S to metodo so med drugim ugotovili, na kako dolge razdalje so les prevažali v preteklih stoletjih ali celo tisočletjih," je zanimiv primer navedla dr. Katarina Čufar, redna profesorica na oddelku za lesarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete. Njeni osrednji področji raziskovanja sta anatomija lesa in dendrokronologija.

Že vrsto let sodeluje tudi pri arheoloških raziskavah in je pomagala določiti tudi starost najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu, ki so ga odkrili na Ljubljanskem barju. Ob pomoči dendrokronologije je moč celo natančno ugotoviti, katerega oddaljenega leta so recimo koliščarji posekali drevo, ki so ga uporabili v svojih stavbah. A v ta namen je treba najprej izdelati tako imenovano referenčno kronologijo, torej vzorec, kako si sledijo ozke in široke branike kot nekakšna črtna koda od danes pa daleč v preteklost.

To pa ni preprosto, saj vsaka drevesna vrsta zahteva svojo referenčno kronologijo, in sicer za točno določeno območje. Pri tem so nekatere drevesne vrste zahtevnejše od drugih. Zanimiv primer sta smreka in jelka. Jelka raste zelo podobno na različnih koncih Slovenije in celo Evrope, smreka pa se izjemno odziva na lokalne okoliščine vsakega posameznega rastišča, zato je izdelkom iz smreke težje določiti starost.

"Z eno jelovo kronologijo praviloma lahko precej brez težav datiramo izdelke iz celotne Slovenije ali še širše, za datiranje izdelkov iz smrekovine pa bi potrebovali posebno kronologijo tako rekoč za vsak kotiček v Sloveniji."

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Med razstavnimi vrhunci minulega leta je nedvomno tudi razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu v ljubljanski Narodni galeriji. Del iz zbirke, ki jo je v 16. stoletju zasnoval cesar Rudolf Drugi Habsburški, si sicer trenutno ne morete ogledati v živo, a je Narodna galerija pripravila bogate video predstavitve. Tintoretto, Veronese in Rubens je nekaj primerov velikih slikarskih imen iz zgodovine umetnosti, ki jih najdemo v zbirki s praškega gradu. Ko je Rudolf II. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, leta 1583 svojo rezidenco z Dunaja preselil v Prago, se je ta namreč razcvetela v kulturno in umetnostno središče. O razstavi in Rudolfu je pripovedovala avtorica razstave in poznavalka zbirke Eliška Fučíková, nekaj misli pa je dodala tudi direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.

Ameriški pesnik, pisatelj in esejist je imel precej težko življenje, zato ne preseneča, da je v svojo poezijo pogosto vtkal trpke in temačne drobce. Toda Carver je premagal oziroma rešil večino svojih težav, zato prav tako ne preseneča, da je temne motive pogosto osvetlil z žarkom, trenutkom lepote, upanja, sreče.

ANTONIN DVORAK: SERENADA ZA GODALA V E-DURU, OP. 22 (ŽIVO Z APLAVZOM)
\t1. MODERATO
\t2. TEMPO DI VALSE
\t3. SCHERZO: VIVACE
\t4. LARGHETTO
\t5. FINALE: ALLEGRO VIVACE

KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO
Umetniški vodja: JANEZ PODLESEK

Večeri so namenjeni neposrednim prenosom in komentiranim posnetkom orkestra Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra SNG Maribor ter mednarodno priznanih gostujočih orkestrov.

Missa In angustia pestilentiae Orazia Benevolija
in Crucifixus za 8 glasov Antonia Lottija:
gospe in gospodje, verjetno ni treba razlagati, zakaj smo za nocojšnji Zborovski koncert izbrali prav ti dve skladbi …
Septembra lani ju je v Kölnu, v cerkvi Sv. apostolov, uzvočil Zbor Srednjenemškega radia pod vodstvom Nicolasa Finka.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Pesnik, pisatelj in esejist Osip Emiljevič Mandelštam se je rodil 15. januarja 1891 v Varšavi v judovski družini; mama je prihajala iz izobražene družine, oče je bil trgovec z usnjem. Mandelštam je pomembno soustvarjal akmeizem, hkrati pa je pisal samosvojo liriko in vanjo ob tradicionalnih drobcih vtkal tudi odmeve in odbliske sodobnosti. Leta 1933 je napisal pesem proti Stalinu, pol leta pozneje, maja 1934 so ga prvič aretirali in izgnali. Po drugi aretaciji so ga izgnali na Daljni vzhod in tam je zaradi izčrpanosti umrl 27. decembra 1938. Pesmi za Nokturno je izbrala Staša Grahek.