Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

1. Oswald von Wolkenstein: Pridi, najdražji
Sabine Lutzenberger in Rainer Herpichböhm – glasova in Heinz Schwamm – gosli

2. Francesco Geminiani: Concerto grosso v e-molu, op. 36
Ansambel Camerata Bern

3. Antonio Vivaldi: Concerto da camera v g-molu št. 2, op. 10 'La notte'
Ansambel Il Giardino armonico
\t
4. Johann Sebastian Bach, orkestracija Anton von Weber: 'Fuga' (Ricercata) iz zbirke Glasbena žrtev
Simfonični orkester iz Londona, Pierre Boulez – dir.

5. Othmar Schoeck: Poletna noč, op. 58 – pastoralni intermezzo za godala
Ansambel Camerata Bern

6. Richard Wagner: 'Siegfriedova idila'
Kraljevi orkester Concertgebouw, Bernard Haitink – dir.

7. Carl Maria von Weber: Madžarska fantazija za fagot in klavir, op. 35
Srečko Korošak – fagot in Leon Engelman – klavir

8. Ottorino Respighi: Fantastična prodajalna, baletna suita na glasbo Gioacchina Rossinija
Simfonični orkester RTV Slovenija, Lior Shambadal – dir.

9. Franz Schubert: Pastir na skali
Jo Vincent – sopran in France Gall – klarinet;
Kraljevi orkester Concertgebouw, Eduard van Beinum – dir.

10. Johannes Brahms: Serenada za orkester v D-duru št.1, op. 11\t
Simfonični orkester RTV Slovenija, Stane Jurgec – dir.

11. Antonín Dvořák: Serenada za orkester v E-duru, op. 22
Komorni orkester Franza Liszta iz Budimpešte, János Rolla – dir.

12. Wolfgang Amadeus Mozart, transkribcija Alojz Srebotnjak: Koncert za klavir in orkester v C-duru št. 13, K. 415
Ruda Kosi – harfa;
Simfonični orkester RTV Slovenija, Anton Nanut – dir.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled svežih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V osemdesetih letih 20. stoletja so izšle štiri obsežne knjige z naslovom Slovensko pesništvo upora. Kot četrta je izšla knjiga Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot, ki vsebuje poezijo o manj znanih in še vedno ne povsem priznanih izkušnjah v letih druge svetovne vojne. Ena izmed objavljenih pesmi je pesem Črna vrana.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dragi poslušalci, v današnji oddaji se bomo posvetili - angelom; skladbam, ki se svojevrstno dotikajo nadnaravnih bitij, nebeških slov. Zato bodo v oddaji zvenela izbrana dela, ki sta jih na koncertu za vokalni abonma leta 2012 predstavila Slovenski komorni zbor in dirigentka Martina Batič s solisti.

Koncert je posnel tonski mojster Januš Luznar, ki se je prejšnji mesece žal poslovil od nas.
Oddajo posvečamo njegovemu spominu.

Na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani si prav zdaj lahko ogledamo dela akademskega slikarja Bojana Bense. Na velikih tiskih, napetih na ogrodje kocke, razkriva navdušenje nad barvo in naravo. Barva je v vseh razsežnostih in intenzivnosti njegov najbolj značilni likovni izraz.
Bensa je leta 1980 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti in leta 1983 končal magisterij. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v tujini, v Parizu in v Berlinu. Je prejemnik številnih priznanj doma in v tujini, leta 2014 je dobil nagrado Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z umetnikom se pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

Samostan Tavang Gompa v indijski državi Arunačal Pradeš je prostor, kjer se izvajajo skoraj vsi obredi ločine tibetanskega budizma Monpa. Čeprav je zvočni okvir obrednega zvoka znotraj tibetanskega budizma soroden, pa so opazne tudi razlike med obredi posameznih ločin. Tokrat bomo slišali odlomke nekaterih obredov, kot jih na osnovi izročila praktično nespremenjene izvajajo danes … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Od vodstva Radia Študent, to sta Ana Kandare (direktorica) in Matjaž Zorec (odg. urednik), boste izvedeli, na kakšnem razpotju je trenutno ta najstarejša študentska radijska postaja v Evropi. Jazz glasbenik in pedagog Zlatko Kaučič je prejel zlato plaketo JSKD za življenjsko delo, spomnili pa bomo tudi na preteklo nedeljo podeljeno zamejsko Černetovo nagrado, z dobitnico, zborovodjo Zulejko Devetak. Z Niko Ham smo se pogovarjali o njeni novi razstavi "Morgen" v ljubljanski galeriji P74, imamo pa tudi zadnje novice o poteku festivala KIBLIX. Slišali boste, kako potekajo priprave na obnovo Knežjega dvora v Celju in o uspešnem projektu nesnovne dediščine "Hišna imena na Gorenjskem".

Glasbena medigra.

Osemnajstega decembra 1988, petindvajset let za tem, ko so v Rusiji njegovo pisanje ožigosali kot »protisovjetsko«, in kmalu po Nobelovi nagradi za književnost, je ruski pesnik in esejist Josif Brodski na Michiganski univerzi v mestu Ann Arbor nagovoril študente zadnjega letnika. Gre za enega najlepših slavnostnih govorov – v njem je mladim posredoval nekaj temeljnih življenjskih modrosti, spregovoril pa je tudi o vrednotah. Govor so leta 1997 zapisali in ga vključili v knjigo esejev Brodskega O žalosti in razumu z naslovom Govor na stadionu. Za oddajo Razgledi in razmisleki ga je prevedla Ana Vipotnik.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

V oddaji Sobotni koncert smo za vas tokrat pripravili posnetke s koncerta britanskega klarinetista Juliana Blissa in južnoafriškega pianista Jamesa Baillieuja, ki sta sedmega oktobra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Glasbenika sta tam izvedla Solo de concours Andréja Messagerja, Prvo rapsodijo za klarinet in klavir Clauda Debussyja in dve deli Johannesa Brahmsa: Štiri resne pesmi, op. 121, ki so zazvenele v Blissovi transkripciji za klarinet in klavir ter Sonato za klarinet in klavir št. 1 v f-molu, op. 120.

Roman Napol morilke avtorice Jedrt Lapuh Maležič spremlja tri generacije slovenskih begunk, ki se na begu pred fašističnim režimom iz Trsta najprej preselijo v Istro k sorodnikom, nato pa jih pod okrilje vzame mariborska družina. Intimna zgodba o notranjem ubežništvu je ubesedena v likih Marine, ki jo zagrizeno verna mama kruto pretepa, a sta vendarle neločljivi, in njene hčere Zorke, ki odrašča v samoniklo upornico.
Roman Napol morilke, izšel bo v letu 2021, nakazuje tudi primerjavo z današnjo obravnavo begunstva in domoljubja.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V osemdesetih letih 20. stoletja so izšle štiri obsežne knjige z naslovom Slovensko pesništvo upora. Kot četrta je izšla knjiga Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot, ki vsebuje poezijo o manj znanih in še vedno ne povsem priznanih izkušnjah v letih druge svetovne vojne. Ena izmed objavljenih pesmi je pesem Črna vrana.

Izdano morje, v nemškem izvirniku Das verratene Meer, je deveto daljše operno-odrsko delo po vrsti in tretje, ki je bilo napisano po naročilu za Nemško opero iz Berlina med letoma 1986 in 1989.

»On je mornar, ladijski oficir v japonski trgovski mornarici, ona bogata, lepa, mlada vdova, najbrž je ovdovela zaradi vojne. Zaljubita se po navadni poti, primerno srednjemu razredu. On celo zapusti pomorstvo in se poroči z njo. Edini, ki zaradi sovraštva, prezira in številnih otročjih razlogov nasprotuje njuni zvezi, je Noboru, najstniški sin gospe Fusako.« S temi besedami je skladatelj Hans Werner Henze opisal kratko vsebino svojega dela.

Interpreti in vloge:
sopranistka Vera-Lotte Böcker bo Fusako,
baritonist Bo Skovhus njen izvoljenec Ryuji Tsukazaki,
tenorist Josh Lovell sin Noboru in član tolpe Številka 3, ter
baritonist Erik van Heyningen, kontratenorist Kangmin Justin Kim, baritonist Stefan Astahov in basist Martin Hässler člani tolpe Številka 1, 2, 4 in 5.
Orkester Dunajske državne opere, na posnetku, nastalem štirinajstega decembra lani (brez občinstva), je vodila Simone Young.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Sarival Sosič, učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, se je v zadnjih štirih letih podpisal pod tri romane in prvi med njimi, Starec in jaz, je bil nominiran tudi za nagrado kresnik. Dela, med seboj tesno prepletena, ob drugem razpirajo tudi temo umetnosti, njeno vlogo v življenju posameznika in družbi kot celoti. Glasba kot motiv in tema nastopa tudi v Sosičevi kratki zgodbi O lužah, očeh in kozi, ki izhaja iz sveta, v katerem življenje izgublja pomen med ljudmi pa se razrašča razdalja.