Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 16. jan. 2021

Prvi • Sob, 16. jan.

00:00
Poročila

Na obisk v nočni program RA SLO, ki nocoj poteka iz studia RA KP, prihaja Boris Furlan, širši javnosti bolj znan kot Primitivc. Je glasbeni založnik, izdajatelj, organizator, menedžer, zbiralec, poznavalec … skratka aktivist, čigar delovanje je z leti preseglo glasbene meje. Svoje bogate izkušnje in zamisli rad deli v obliki nasvetov, še raje pa zaviha rokave in jih širokosrčno uresničuje. Prva nočna ura bo zagotovo premalo za povzetek dogajanja od srede osemdesetih pa do današnjih dni. Nočni program pripravlja Armando Šturman.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ste, spoštovane poslušalke, poslušalci, že slišali za dobro jutro kakšno reklamo za take ali drugačne vitamine, napitke ali tablete, ki povečajo odpornost? Ni treba ravno veliko truda, da bi v teh zimskih dneh našli kopico ponudb, kako izboljšati svoj imunski sistem.
Sem ter tja se sprašujem, kako to, da ob vseh teh čudežnih zdravilih ljudje še vedno zbolevajo, smrkajo in kašljajo. Navsezgodaj vas še zdaleč ne želim nagovarjati k zanemarjanju zdravja, rad bi samo pretehtal težo vseh teh pozivov. Ni dvoma, zdravje nas skrbi, zanj smo pripravljeni veliko storiti in očitno tudi plačati, drugače nam ne bi vsak teden prodajali kaj novega. Pri tem pogosto pozabljamo, koliko je čisto zdravih ljudi, ki so siti sebe; in bolnih, ki so polni veselja do življenja. Si ne bi morali več prizadevati za kakšno drugo odpornost, kot je le telesna?
Gotovo smo vsi vsaj enkrat v življenju videli tisto pretresljivo fotografijo deklice iz vietnamske vasi, ki je polita z napalmom zagorela in skupaj z drugimi vaščani beži iz svoje vasi. Pred kratkim sem videl njeno fotografijo, ki je bila posneta čez trideset let. Takrat je živela v Kanadi in si tam uredila svoj dom. Fotografija prikazuje še vedno vidne posledice opeklin, hkrati pa njen zadovoljni obraz. Komentar pod fotografijo govori o čudni, a veseli lepoti, saj ta žena drži v rokah svojega lastnega otroka. Ta ožgana deklica si je zmogla ustvariti uspešno življenje. Strokovnjaki govorijo o odpornosti, trdoživosti, ki je nujna za dobro življenje. Kopico posameznikov imamo, ki se v najtežjih situacijah dobro znajdejo. Po drugi strani imamo veliko takih, ki se že ob najmanjši življenjski preizkušnji zlomijo. Kaj je tisto, kar človeka utrdi? Kaj je tisto, kar v nas ustvari notranjo odpornost proti krizam v življenju?
Strokovna literatura navaja številne dejavnike. Eno pa izpostavljajo vsi: človek, ki ima v sebi več pridobljenih in utrjenih vrlin, je dolgoročno odpornejši proti težavam v življenju. Niso si vsi enotni, katere vrline so potrebne, a vseeno poudarjajo nekatere. Pogosto so to delavnost, doslednost, radovednost, povezanost z drugimi, obvladovanje. Še bi lahko naštevali, a o teh zdravilih za našo notranjo odpornost boste bolj poredko slišali. Smo se razvadili in bi z jutranjim požirkom vode radi že vse prejeli. Pri vrlinah se je treba truditi, imeti še koga, ki nas k temu spodbuja, in se mu pustiti voditi. Vse to je danes precej zanemarjeno, čeprav mnogi učitelji vložijo veliko truda, da bi pomagali otrokom razviti vsaj kakšno vrlino in jih tako usposobiti za boljše življenje. Današnji dan je kot nalašč, da tudi sami vzamemo kakšno tabletko vrlin in storimo kaj, da bomo jutri odpornejši proti pretresom življenja.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

06:30
Poročila

V naslednjih minutah se bomo v Pravljici za lahko jutro potopili v podvodni svet. V tretjem delu ljudske pravljice bomo v interpretaciji Mateja Puca tokrat slišali, kaj se skriva v naslednjih sobah, v katere je povodni mož odpeljal dečka …

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Če ste med tistimi, ki so od pouka slovenščine kaj odnesli, govorite in pišete »za kaj gre« in ne »za kaj se gre«. In če ste med omenjenimi, potem se verjetno tudi precej zdrznete, če slišite napačno rabo. Pa je res tako zelo napačna? V oddaji Kratka informativna koristna slovenščina tokrat preverjamo, ali je »za kaj se gre« res »kiks«.

08:00
Poročila

To, da vedno, ko odpremo pipo, k nam po vodovodnih ceveh priteče voda, se nam zdi samoumevno. A povsod ni tako, saj mnogi na svetu živijo v pomanjkanju vode. Kako lahko tudi pri nas varčujemo s to pomembno tekočino, so nam povedali tretje in četrtošolci iz ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča. Skupaj smo razmišljali tudi o tem, v katerih oblikah vse uporabljamo in poznamo vodo ter katere lastnosti vode se nam zdijo res osupljive.

Voda in glasba - kako ju lahko povežemo? Morda tako, kot so vodne orgle pri mestu Zadar, ki z valovanjem morja ustvarjajo pisano množico zvokov. S pomočjo vode lahko zaigramo na kozarce, steklena harmonika pa je glasbilo, ki je narejeno prav po tem principu. Skladatelje so navdihovali vodni tok reke, valovanje morja, spokojna gladina jezera ali pa samo poletna nevihta. Zato boste lahko skupaj z Violinčkom raziskovali glasbena dela, ki so nastala ob nevihtah, veslanju po jezeru ali ob opazovanju reke in poslušanju njenega šumenja.

09:00
Poročila

Nipke je s svetom rap glasbe povezan že več kot 12 let. Glasba ga spremlja že od otroštva, ko je najprej igral na orglice, nato pa postal dijak harmonike, ob kateri je končal tudi nižjo glasbeno šolo. Ko se je začel ukvarjati s plesom, ga je prevzel hip hop in narodnozabavne skladbe so zamenjale rime in ritmi. To soboto bo svoje vtise in pripetije s svoje glasbene poti delil v oddaji Hudo! Mladi gosti imajo zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja – po telefonskeištevilki 01 475 22 22 pa se nam s svojim vprašanjem lahko pridružite tudi vsi mladi poslušalci – z malo poguma pa celo zarepate z njim!

11:00
Poročila

Tokrat se bomo spraševali o tem, kako je bilo v zadnjem letu z restavriranjem slovenskih filmov in kakšni so načrti za prihodnost, predvsem za letošnje leto. Izjemni Angel uničenja Luisa Bunuela bo izhodišče za razmislek o filmskih odzivih ljudi na grožnje od zunaj in na ujetost. Poleg tega bomo ob filmu Dan gneva, režijskem prvencu Raúla Arévala, ki bo na sporedu v soboto na Televiziji Slovenija v rubriki Sedmi pečat, razmišljali o žanru filma maščevanja.

11:50
Obvestila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je pred dnevi gostoval pevec in kitarist Blaž Mencinger z zasedbo.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

13:23
Osmrtnice, obvestila

Včasih smo verjeli, da znajo Američani prvi poiskati odgovor na globalna vprašanja. A tudi pri njih se stvari zapletajo. Dežurni krivec za vse se zdi predsednik Donald Trump, za katerega so v predstavniškem domu izglasovali odpoklic, a kot kaže, bo belo hišo zapustil brez ustavne obtožbe. Kako naj v tem času ravna Evropa, naj se še zanaša na čezatlantsko zavezništvo?

14:00
Poročila

14:09
Napoved GLC 16.1.2020, Druga svetovna vojna skozi pričevanja sovjetskih vojakinj

V delu Vojna nima ženskega obraza Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič z množico dokumentarnih pričevanj pred nas zariše podobo druge svetovne vojne, o kakršni ji je pripovedovalo več sto žensk, ki so se v tem pomembnem zgodovinskem trenutku pridružile milijonu svojih sorojakinj in vstopile v sovjetsko vojsko. Tam so opravljale najrazličnejše zadolžitve, od oskrbovanja ranjencev, kuhanja in pranja, pa do čisto pravih bojnih nalog v artileriji, pehoti in celo letalstvu. Knjiga s tem seveda daje glas predvsem udeleženkam vojne samim, vendar pa te izjemno iskrene in pretresljive izpovedi ves čas dopolnjujejo tudi razmišljanja avtorice, ki opisuje svoj način zbiranja teh pričevanj, svoje vtise ob pogovorih, razmisleke o ljudeh, ki so doživeli grozote tistega časa, k vsemu temu pa dodaja še spraševanje o naravi spominjanja in človeka nasploh. Pri predstavitvi dela, ki je nedavno izšlo pri založbi Goga, nam bo pomagal predavatelj na katedri za rusko književnost ljubljanske Filozofske fakultete dr. Blaž Podlesnik. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

Deklica Neli, ki je odraščala v stari hiši v Rožni dolini v Ljubljani, je zelo rada poslušala dedkove poučne zgodbe, ki jih je znal njen »deda« spretno zaviti tudi v celofan domišljije. Najprej o imenih in vrstah rož, ki so rasle ob njuni sprehajalni poti, potem o živalih, ki so tu in tam pritekle iz bližnjega gozda, kmalu pa tudi že o hišah, cerkvah in gradovih ter o »čisto pravih« cesarjih in cesaricah, ki so nekdaj krojili usodo Evrope. Tako se je Kornelija Ajlec že v osnovni šoli odločila, da bo študirala zgodovino, pot do tega cilja pa so ji med drugim tlakovale tudi dedkove poučne zgodbe… Oddajo Razkošje v glavi je pripravil Dušan Berne.

17:00
Poročila

Kljub cepljenju in hitrim testom je epidemija podaljšana še za dva meseca, zaradi dolgotrajnega šolanja na daljavo pa je vložena zahteva za presojo ustavnosti. Po številnih preigravanjih je bil doma vendarle vložen dolgo napovedovan predlog konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše, prek Atlantika druga ustavna obtožba Donalda Trumpa, v vladno krizo je spet zdrsnila sosednja Italija, v Nemčiji so nadaljevali iskanje naslednika kanclerke Angele Merkel. V oddaji razčlenjujemo tudi ozadje policijske stavke in plač v javnem sektorju ter pritiske oblasti na medije ter komentiramo izvedbo Zlate lisice na Gorenjskem. Kritični pregled tedna z Alenko Terlep.

18:00
Poročila

Glasbena preobleka je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri predstavljamo manj znane priredbe domačih in tujih uspešnic. Na sporedu je vsako sredo ob 22.30, ponovitev pa v soboto ob 18.15. Enkrat na mesec jo bomo prenašali iz studia 13. Naši gostje bodo zanimivi glasbeniki, s katerimi bomo skupaj priredili nekaj domačih in tujih skladb ob kitarski spremljavi. Urednik oddaje je Andrej Prezelj.

18:44
Napoved GLC 16.1.2020

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

V kotu garaže leži leva superga …
Pripoveduje: Željko Hrs.
Napisala: Anica Perpar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Posnetek koncertne oddaje.

Nocojšnji glasbeni večer na prvem programu Radia Slovenija – oddajo ureja Jane Weber - bo v znamenju glasbe pred kratkim umrlega Mojmirja Sepeta. Koncert smo posneli lani poleti na Kongresnem trgu v okviru Ljubljanskega festivala.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

22:40
Kratka radijska igra: Franjo Frančič: Ločitev

23:00
Poročila

Sarival Sosič, učitelj glasbene vzgoje, diplomirani komparativist, profesor umetnostne zgodovine in doktor znanosti, se je v zadnjih štirih letih podpisal pod tri romane in prvi med njimi, Starec in jaz, je bil nominiran tudi za nagrado kresnik. Dela, med seboj tesno prepletena, ob drugem razpirajo tudi temo umetnosti, njeno vlogo v življenju posameznika in družbi kot celoti. Glasba kot motiv in tema nastopa tudi v Sosičevi kratki zgodbi O lužah, očeh in kozi, ki izhaja iz sveta, v katerem življenje izgublja pomen med ljudmi pa se razrašča razdalja.

Otis Gibbs: Hoosier National. Dolgobradi Gibbs je z raskavim glasom izjemen pripovedovalec zgodb ameriškega vsakdana.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov