Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V javnosti se pojavlja precej vneta razprava o etičnosti pridobivanja cepiva proti koronavirusni bolezni 19, pa tudi o njegovih stranskih učinkih. Med kristjani je zakrožila trditev, da so pri razvoju cepiva uporabili celice človeških zarodkov. Ta podatek so odločno zavrnili številni strokovnjaki, tudi Vatikan je uradno sporočil, da cepiva proti covidu - 19 za kristjane niso etično sporna. O delovanju cepiv in etičnih zadržkih pri cepljenju proti novi koronavirusni bolezni smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja biotehnoloških znanosti dr. Alešem Štrancarjem.

»Prvič, sem kristjan, pa se bom cepil proti covidu - 19 in nimam prav nobenih zadržkov do cepiva. Vse te razprave so postale iracionalne. Ne govorimo več o kakovosti cepiva, o njegovih resničnih lastnostih, ampak se gremo različne ideologije. Tudi nekateri kristjani popolnoma iracionalno govorijo o cepivu, njihovo govorjenje nima nič z vedenjem o njem. V cepivu proti covidu - 19, niti v nobenem drugem, ki je izdelano pod nadzorom regulatorjev, ni nič človeškega. Pri proizvodnji cepiva sodeluje na sto tisoče ljudi in nihče ne bi mogel skriti uporabe celic zarodkov pred njimi.«

Dr. Štrancar ne zagovarja obveznega cepljenja, prav tako ne zanika, da imajo lahko nekatera cepiva stranske učinke, da lahko povzročijo zaplete pri posamezniku. Vendar je po njegovem mnenju treba tehtati med koristnostjo in posledicami cepljenja.

»Ljudje, ki širijo neresnice o cepljenju, morajo za svoja dejanja odgovarjati z denarno kaznijo. Če bo njihovo nerazumno javno delovanje proti cepljenju prepričalo samo enega človeka, da se ne bo cepil, so soodgovorni za njegovo smrt. Zato, ko se bomo odločali za cepljenje ali proti njemu, imejmo v mislih tudi sočloveka, ne le sebe.«

Gospod ima besede večnega življenja, je odpev enega izmed psalmov, ki je primeren za liturgijo današnjega dne. V tednu krščanske edinosti in na nedeljo, ki je v katoliški cerkvi posvečena božji besedi, boste tokrat lahko poslušali glasbo katoliške, pravoslavne in evangeličanske veroizpovedi. Vse tri združuje Sveto Pismo, torej božja beseda, ki je v teh nenavadnih časih za verujoče verjetno še toliko pomembnejša. In z njo vred glasba - že sv. Avguštin je namreč zapisal, da kdor poje, trikrat moli.

Iz mariborske stolnice na drugo nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Tokrat bomo predvajali posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Italijanske radiotelevizije in pianista Benedetta Lupa, ki sta 14. januarja nastopila v dvorani Artura Toscaninija v Torinu. Koncert je vodil dirigent Kent Nagano, na sporedu pa sta bili dve skladbi, Glasba za godala, tolkala in čelesto Bele Bartoka in Koncert za klavir in orkester v d-molu, op. 15 Johannesa Brahmsa.

V oddaji bomo spomnili na slovenskega skladatelja Frana Gerbiča, ki je veliko komponiral, samospeve, klavirske skladbe in tudi obsežnejša dela za orkester. V njegovem opusu sta tudi dve operi. Velja za avtorja prve slovenske simfonije, imenovane Lovska, ki jo je napisal leta 1915. Delo s stavki: 1. Na gonji (Allegro), 2. Gozdna idila (Andante), 3. Scherzo - Lovske marne (Allegro assai) in 4. Finale - Vračanje z lova (Allegro ma non troppo) bomo slišali v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium musicum pod vodstvom dirigenta Marka Muniha.

Ob imenu Francis Scott Fitzgerald najbrž najprej pomislimo na roman Veliki Gatsby, manj znano pa je, da je Fitzgerald pred smrtjo intenzivno oblikoval knjigo kratkih zgodbic o Patu Hobbyju. Izhajale so v reviji Esquire, vendar je Fitzgerald pred izidom zadnjih petih zgodbic decembra 1940 umrl, star 44 let. Pat Hobby je pozabljeni hollywoodski scenarist iz časov nemega filma. V novem obdobju se le še potika po studijskih prostorih in tu in tam ulovi honorar za kakšno zamisel ali celo nastavek zgodbe. Po večini je brez denarja in popiva, kadar le lahko. Tudi Fitzgerald sam je bil scenarist v Hollywoodu in v liku Pata Hobbyja je veliko samoposmeha, humorja, pa tudi nostalgije. Fitzgerald je knjigo, ki je ni nikoli doživel, vendar jo je vneto načrtoval, videl kot komedijo. Izbrali smo dve kratki zgodbici: Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja.
Prevod Matej Juh, interpretirata dramska igralca Branko Jordan in Matej Recer.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddajo Musica noster amor tokrat namenjamo glasbi Bedřicha Smetane, Felixa Mendelssohna in Antonina Dvoržaka v izvedbah romunskih glasbenikov. Predvajali bomo posnetke s koncerta Nacionalnega orkestra Romunskega radia, ki je pod vodstvom Mihaila Agafite šestnajstega oktobra leta 2015 nastopil v koncertni dvorani Mihaila Jore Romunskega radia v Bukarešti. Za uvod je zazvenela Vltava, druga izmed šestih simfoničnih pesnitev iz Smetanovega cikla Moja domovina. Sledil je Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna z violinistom Alexandrujem Tomescujem v glavni vlogi, zadnje in najobsežnejše delo koncerta pa je bila Dvoržakova Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88.

Ob nedelji božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s teološke fakultete Univerze v Ljubljani, na kateri predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?

Jürgen Essl bo tokratni orgelski interpret; letos namreč praznuje življenjski jubilej, 60. rojstni dan. Večkrat je gostoval tudi v Sloveniji, leta 2007 je koncertiral tudi na orglah Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani, na katerih se je predstavil z orgelskimi deli iz različnih slogovnih obdobij.

Sloviti ameriški pisatelj Ernest Hemingway je večino dvajsetih let prejšnjega stoletja preživel v Parizu, ki je takrat veljal za kulturno in boemsko prestolnico sveta. Tamkajšnje življenje je bilo takrat za ameriške priseljence poceni; poleg tega tam ni bilo prohibicije. Hemingway se je v Parizu gibal v krogih, razpetih med bari Latinske četrti in Montparnassa, literarno-umetniško sredino, zbrano okoli Gertrude Stein, ter knjigarno Shakespeare and Company. V tem času je izšel tudi njegov prvi roman Sonce vzhaja in zahaja. Preživljal se je z dopisništvom iz tujine. Svoja opažanja in dogajanje v Parizu je med drugim objavljal v kolumnah za Toronto Star Weekly. Nekaj tistih, ki so bila objavljena v letih 1922–1923 in zbrana v knjižici On Paris, ki je pred desetletjem izšla pri londonski založbi Hesperus, je za Spomine, pisma in potopise izbrala in prevedla Nina Gostiša.
Interpretiral jih bo Matej Puc.

Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (1926) obsega tako pesmi v vezani obliki kot pesmi v prozi, zbrane pa so v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Avtorjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov. Izbor njegovih pesmi v prozi je pripravila in prevedla Tina Kozin.

Nocojšnjo portretno glasbeno oddajo namenjamo basistu Dragiši Ognjanoviću. Priimek in ime pevca, ki mu posvečamo nocojšnjo oddajo, seveda nista slovenska, toda Dragiša Ognjanović je živel v Ljubljani več kot 60 let. Tu je doštudiral, začel svojo umetniško pot in razen v nekaj letih nastopanja v tujini vse svoje znanje in sposobnosti posvetil slovenskemu kulturnemu življenju. Tako ga smemo in moramo šteti med ugledne slovenske poustvarjalne umetnike, kot je menil tudi sam.

Nikolaj Leskov je ruski pisatelj iz druge polovice 19. stoletja, obdobja, ko so se stare in nove norme medčloveških odnosov spajale in povzročale zmedo in negotovost ter porajale nenavadne razmere. Leskov je bil hkrati pisatelj in novinar, ki je upošteval dejstva in resničnost, pri tem pa je z moralizatorskega in vzgojiteljskega vidika upodabljal najmanj znana in neraziskana področja ruskega provincialnega življenja. Oddajo o Leskovu je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in vanj uvrstil odlomke iz njegove najbolj umetniško dovršene kronike Soborjani v prevodu Severina Šalija.
Interpretiral bo Saša Tabaković.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.