Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Do 10. ure lahko v Glasbeni jutranjici poslušate glasbo po izboru Tine Ogrin.
Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti druga iz niza petih oddaj cikla Skladatelj tedna, ki je tokrat posvečen Edvardu Griegu. Grieg je po študiju glasbe v Leipzigu svoj skladateljski slog sprva gradil na trdnih temeljih nemške romantike, vendar je kmalu – ob prebujanju svoje nacionalne zavesti – začutil potrebo po ustvarjanju glasbenega zvoka, v katerem se bodo kazale vse značilnosti norveške pokrajine, njenih ljudi in navad. Osrednje glasbeno delo današnje oddaje, ki jo je pripravila Suzana Vidas Karoli, bo Griegov Klavirski koncert, delo, polno brezmejne lirike, pri katerem si ob poslušanju z lahkoto pričaramo slikovito skandinavsko pokrajino.

Ob 16. uri in 30 minut vas vabimo k spremljanju oddaje Koncertni dogodki na tujem, ki jo glasbena urednica Polona Kovačič tokrat posveča posnetkom Češkega radia. Ena glavnih zvezd lanske koncertne sezone Simfoničnega orkestra Praškega radia je bila ameriška violinistka Leila Josefowicz, ki je izvedla sloviti Violinski koncert Albana Berga. Skladatelj je svoje zadnje dokončano delo posvetil spominu na angela, Manon Gropius, pri osemnajstih letih umrlo hčerko Alme Mahler in Walterja Gropiusa. Slišali boste lahko tudi uverturo k operi Zlomljeni vrč Bergovega mlajšega sodobnika Viktorja Ullmanna, v sklepnem delu oddaje pa še Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki jo dirigent Alexander Liebreich opisuje kot izjemno izkušnjo.

V pregledu osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS izpostavljamo še večerno oddajo Glasba našega časa; začela se bo ob 22. uri in 5 minut. Pripravil jo je Lovrenc Rogelj, ki je oddajo naslovil Fluxus Jaimeja Reisa. Portugalski skladatelj se v svojem skladateljskem opusu ukvarja s presečiščem fizikalnih raziskav prostora in elektroakustičnih zvočnih polj. Njegov cikel šestih skladb z naslovom Fluxus je lani izšel pri založbi Kairos, v njih pa akustična glasbila nastopajo kot stalnica, jedro, okoli katerega potem gradi pestro zvočno sliko digitalnih in modularnih zvenov.

Pred koncem rubrike Glasbeni poudarki današnjega dne omenimo še spletni recital vokalistke in multiinstrumentalistke Lane Cenčić, ki bo nocoj ob 20. uri, v okviru Cankarjevih torkov, nastopila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Za vsestransko hrvaško umetnico, ki je bila v sedmih letih življenja in dela v New Yorku dejavno vpeta v newyorško glasbeno sceno, bo to premierni nastop v Sloveniji. Koncertni večer lahko živo spremljate na kanalu YouTube in Facebookovi strani Cankarjevega doma.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V pesniški zbirki Album iz leta 2008 nemške pesnice Sabine Scho igrajo ključno vlogo fotografije, njene lastne, prav tako kot tuje, naključno najdene. Avtorica je v pesmi z naslovom Profesor Winter iz omenjene zbirke našla navdih v fotografiji slavnostne večerje. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo dramski igralec Gorazd Logar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Edvard Grieg je po študiju glasbe v Leipzigu svoj skladateljski slog sprva gradil na trdnih temeljih nemške romantike. Vendar je kmalu – ob prebujanju svoje nacionalne zavesti – začutil potrebo po ustvarjanju glasbenega zvoka, v katerem se bodo kazale vse značilnosti norveške pokrajine, njenih ljudi in navad. Pri tem so ga podprli številni norveški intelektualci, med njimi zlasti mladi skladatelj Rikard Nordraak, avtor norveške himne.

Dirigent Stojan Kuret je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, smer dirigiranje, študij klavirja pa je končal na Konservatoriju Giuseppeja Tartinija v Trstu, kjer od leta 1983 predava kot profesor. Eden najuspešnejših slovenskih dirigentov z različnimi zbori že vrsto let navdušuje najzahtevnejše poslušalce tako doma kot v tujini. Je tudi edini dirigent doslej, ki je ugledno zborovsko nagrado - veliko nagrado Evrope, prejel dvakrat. O svoji umetniški poti v oddaji pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Tokratno oddajo posvečamo glasbi Georga Friedricha Händla, skladatelj se je namreč rodil na današnji dan leta 1685. Iz njegovega opusa smo izbrali Devet nemških arij, ki jih je napisal v Londonu leta 1724. Naslovi skladb so 1. Ničeve skrbi prihodnjih časov, 2. Trepetava bleščava, 3. Opojni lističi sladkih cvetov, 4. Sladka tišina, ti nežni izvir, 5. Poj, duša, Bogu slavo, 6. Moja duša spoznava, 7. Vi, ki iz grobnic v mraku, 8. Kjer se grmi bohotijo in 9. Roža plamteče zemlje okras. Izvajalci bodo sopranistka Vlatka Oršanić, violinist Drago Arko, violončelist Ciril Škerjanec in čembalistka Vlasta Doležal Rus.

Ob besedi pratika marsikdo med mladimi zamahne z roko, češ kaj bi z njo v sedanjem času elektronskih meritev in napovedovanj vremena. A pratika s svojimi izreki na podlagi opazovanj in izkušenj v preteklih skoraj treh stoletjih ni opisovala samo vremena in ga povezovala z godovanjem svetnikov. Bila je prinašalka omike med preproste ljudi, jih seznanjala z novostmi, jim svetovala, kako ravnati, in jim utrjevala smisel za lepo slovensko besedo.

Zakaj bežiš in kam? Kaj je razlog odhoda in kaj je motiv novega iskanja? Prav zdaj, ko je svet zastal, ko je koronavirus številne teme potisnil v ozadje, je pravi čas, da govorimo tudi o migracijah. V premiernem ciklu Obrazi migracij, ki se na programu Ars začne 1. marca, šest radijskih iger tujih in ene domače avtorice dopolnijo pogovori s strokovnjaki in aktivisti. To nakazuje, da je tokrat v ospredju žgoča problematika, na katero je treba opozoriti večplastno in širše – v kombinaciji umetniškega, bolj sublimnega in hkrati v pogovorih bolj analitičnega opisovanja družbenih pojavov. Dramaturginja Vilma Štritof je zamisel za projekt dobila kot članica dramaturške ekipe, ki je v okviru norveške agencije za kulturno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti pred leti trikrat gostovala na Kitajskem (v Pekingu, Šanghaju, Gvangdžuju) v daljšem procesu delavnic dramskega pisanja s temo različnih tipov migracij.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ena glavnih zvezd lanske koncertne sezone Simfoničnega orkestra Praškega radia je bila ameriška violinistka Leila Josefowicz, ki je zaigrala violinski koncert Albana Berga »V spomin na angela«. Avstrijski skladatelj ga je napisal leta 1935 v spomin na prezgodaj umrlo Manon Gropius, hčerko Alme Mahler in arhitekta Walterja Gropiusa. Zgodba je rodila zelo dobro delo, ki združuje dodekafonijo s tonalnostjo in glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Glasbeni večer se je začel z uverturo k operi Zlomljeni vrč Bergovega mlajšega sodobnika, češko-judovskega skladatelja Viktorja Ullmanna, v sklepnem delu pa je zazvenela Simfonija št. 1 Johannesa Brahmsa, ki jo glavni dirigent Alexander Liebreich opisuje kot izjemno izkušnjo.

Festival Prevodni pranger je letos drugič pripravilo društvo Prevodni pranger. Namenjen je izmenjavi odločitev in komentarjev o izbranih prevodih leposlovja in humanistike v slovenščino. Pandemija je srečevanja iz Lutkovnega gledališča Maribor prestavila na splet, tam smo jeseni spoznavali prevode iz angleščine – mladinske književnosti in klasikov, Joycea in Orwella, zadnji, četrti večer bodo izpeljali, ko se bo mogoče sestati in razpravljati živo.
V oddaji se spominjamo tretjega, več kot dveurnega januarskega večera o prevodih Urške Brodar iz nemščine za gledališče.

Danes se nam obeta angleška družba.
Angleški madrigal v izrazu ni dosegel svojega italijanskega vzornika, je pa v njegovo zgodovino dodal nekaj malih mojstrovin, predvsem pa zelo osebno noto.

Kraljevič Marko je junak iz srbskega epskega pesništva, pojavlja pa se tudi v slovenskih pripovednih pesmih. Je močan, spreten, iznajdljiv, v boju nepremagljiv, sposoben rokovati z najtežjim orožjem in zmožen ukrotiti najbolj divjega konja. Je zaščitnik revnih in nemočnih, varuh zakona in reda, včasih tudi v svojo škodo. Poročen je z vilo, ki je hkrati njegova zaščitnica. Fran Milčinski je o kraljeviču Marku napisal cikel 19-ih zgodb, ki osvetljujejo različne junaške trenutke ali druge mejnike iz Markovega življenja. Ena izmed njih je pravljica Posestrima vila. Pravljico bere Alenka Tetičkovič.

Cikel pravljic iz Nekoč v danes
Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc

Seveda je Kristijan Muck igralec, kot takega ga pozna večina med nami, saj je oživil prek 150 gledaliških in filmskih vlog. A njegovo ustvarjanje sega tudi na številna druga umetnostna področja: je dramatik in gledališki režiser, pa slikar, esejist in ne nazadnje pesnik, avtor dvanajstih pesniških zbirk. Cikel bivanjskih refleksij Dir skozi dušo bomo slišali v njegovi lastni interpretaciji.

Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Barbara Korun je strastna bralka, pri štirih letih se je sama naučila brati in od tedaj neutrudno pohajkuje po besednih pokrajinah. Ni nenavadno, da se je odločila za študij slovenščine in primerjalne književnosti. Dolga leta je poučevala slovenščino, poklicno se je srečala tudi z gledališčem, zadnja leta pa se kot svobodna ustvarjalka posveča predvsem poeziji. Do zdaj je izdala šest pesniških zbirk: Ostrina miline, Zapiski iz podmizja, Razpoke, Pridem takoj, Čečica, motnjena od ljubezni in Vmes. Že vrsto let organizira in vodi pogovore s slovenskimi pesnicami, ki imajo naslov Pesnice o pesnicah. V Literarnem večeru jo predstavlja Neža Vilhelm, v njem pa tudi pesnica sama govori o slišnosti ženskega glasu v poeziji in svetu ter o pesniški etični drži. Pesmi poleg dramskih igralcev interpretira tudi Barbara Korun.

Portugalski skladatelj Jaime Reis se v svojem skladateljskem opusu ukvarja s presečiščem fizikalnih raziskav prostora in elektroakustičnih zvočnih polj. Njegov cikel šestih skladb z naslovom Fluxus je lani izšel pri založbi Kairos, v njih pa akustična glasbila nastopajo kot stalnica, jedro, okoli katerega potem gradi pestro zvočno sliko digitalnih in modularnih zvenov.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.